gorko (152-251)

menoj, nekdo ob moji strani, nekdo mi je dihal	gorko	sapo na vrat.Zdrznil sem se ter se ozrl okrog	A
trpljenje, ali njune oči so sijale. V sobi je bilo	gorko	in prijetno; na mizi je gorela svetilka, in	A
in srečo, dali bi si iztrgati iz prsij svoje	gorko	srce, - to srce polno vzvišene, nerazumljive	A
uradnika. Odzdravil je vljudno, a nikakor ne	gorko	ali celó prijateljsko; resen opomin je bil v	A
nedelja! In sonce je sijalo skozi malo okno tako	gorko,	tako razkošno v nizko sobo; ljudje so hodili	A
mogel razložiti, čemu da je umetnost na svetu.	Gorko	mu je bilo od radosti, kadar je bral: ”Ksenofon	A
sobi, sklenice na nedeljsko pogrnjeni mizi in	gorko	septembrsko sonce tam zunaj, - vse je bilo majhno	A
Vsepovsod je trepetalo jesensko življenje, polno,	gorko	življenje; dihalo je iz žita, iz travnikov,	A
je govorila z njim kakor s starim znancem.	Gorko	in sladko mu je bilo, ko je poslušal to odkritosrčno	A
z neizmerno hvaležnostjo in mu napravi doma	gorko,	prijetno gnezdece, da se odpočije, kadar se	A
/ . / stran 89 . / veselimi ljudmi, tam je	gorko	in glasno in nobenih skrbi ni tam.Pot je bila	A
in jemalo . / . / stran 132 . / s sabo svojo	gorko,	zlato svetlobo.Hodil je za njim, da bi ga dohitel	A
”Ti...!“ Povedati je hotela besedo, še	gorko	od srčne krvi.Nikoli je nisem slišal.	A
deklet! Lakot lačna bi se najprej nasitila in si	gorko	postlala, nato pa bi še prodajala svojo predpustno	A
pravi, - nismo ji postlali blazin ter je odeli z	gorko	odejo; položili smo jo kar na skrinjo ter stali	A
bližajo železni kremplji. Naslonil se je ob zid;	gorko	in prijetno mu je bilo po vsem telesu, trepalnice	A
je mislil že v poluspanju, ali prebral si ni,	gorko	mu je bilo in prijetno, a ni se hotel geniti	A
je delal led na steni. V sobi so kurili, ali	gorko	je bilo samo zraven peči; tam je bila postelja	A
tudi on sam, Peter Novljan. Sedel je na vozu v	gorko	suknjo zavit in je sanjal in je videl v sanjah	A
mrzli veter, njegovih prsi pa se ni doteknil. ”	Gorko	mi je še od postelje, treba je potrpeti!“ si	A
pomladni dan je sinil nad dolino. Čisto prijetno	gorko	je bilo, in Anica je imela že ves popoldne odprto	A
je dremajočega in tiho je postavila posodo z	gorko	limonado, katero je bila pripravila, na mizo	A
je prilezel od nekod Luka in se spravil na	gorko	peč.Legel je, da bi se tako lepše ogrel.	A
Potoglavo gre vikar. Zopet mu je	gorko,	a sapa mu pohaja.Kljubuje, je priprl oči in	A
kupici je dajal hvalo Tistemu, ki mu je ustvaril	gorko	kapljo.Bila je to prava hvaležnost, ker je prihajala	A
čudovito lepa jesen in še v listopadu smo imeli	gorko	vreme. Komaj sem napravil kakih dva	A
sosednje hiše, položili ga na stol ter mu odšteli	gorko	plačilo. Hohenburg je opazil tedaj Franco z	A
lotiti upal, ter mu z veliko močjo priložil	gorko	zaušnico, tako da se mu je na tolstem licu napravila	A
da bi svojemu narodu, katerega je vedno tako	gorko	ljubil, pridobil največjo srečo in največje	A
izmuznila izpred kril stroge matere. Odela se je v	gorko	ogrinjalo ter si zavila obrazek v grozno širok	A
/ . / stran 194 . / in katerima so to tako	gorko	privoščili, po ovinkih priklatila do dvornih	A
ne bil gostobeseden,« je jokala, »če se mu je	gorko	zakonsko gnezdo brezsrčno raztrgalo, kakor se	A
Šenklavžu obhajalo vstajenje. Bilo je ugodno in	gorko	vreme.Ker se je vedelo, da se vladarji udeleže	A
Ljubljano dne 22. maja. Vreme, prej lepo in	gorko,	se je bilo med nočjo neprijetno izpremenilo	A
Po stopnicah ju je vodil navzgor. »Imam	gorko	gnezdo tu gori.Za mizo bomo sedli in na mizo	A
ponudil mu je cesarsko svojo roko, katero je knez	gorko	poljubil, govoreč: »Dicto audiens sum, augustissime	A
očital Janez Vajkard pregrešno ljubezen in kako	gorko	me je opominjal, naj se spokorim!Poslušal ga	A
aristokratska družba in kneginja sama mu je	gorko	stiskala roko.Zopet so sedli k oknu tik kneginje	A
»Kaj hočeš, Lipe? Morda bi pil rad	gorko	mleko?« »Pokliči gospoda!	A
odgovori hladno. »Zdi se mi tako!« reče in	gorko	‒ kakor bi storilo mlado dekle ‒ oklene se mu	A
kri in vroče mi je bilo, kakor bi me objemalo	gorko	poletje. Danes se mi je hotela razrešiti temna	A
spominjal se predvsem gomile, ki mu je pokrivala	gorko	ljubeče materino srce, spominjal se je tudi	A
telesa. . / . / stran 26 . / Posegel je v	gorko	mokrino, in kakor bi ga piknila strupena kača	A
in prinesite posteljo iz mraza v hišo in na	gorko.	Luka in Andrej, vstanita in storita, kar ukažem	A
bolnega kanonika iz nočnega mraza prenesle v	gorko	izbo.‒	A
»Ker si tako dobrih rok, ti jo povem še kar	gorko,	« je blebetal in lagal, kako je Tone mendral	A
kakor da mu ves svet smrdi. Grde voje je bil in	gorko	jezen.Davi je nadenj že prav zavred prisopihal	A
dekleta do dekleta. O, klobuk je nosil postrani,	gorko	kri v krepkih udih, s krepelcem v roki je hodil	A
in predovzetno srce ... Napisal jo je s svojo	gorko	srčno krvjo. 6. Iz Francetove ljubezni je	A
boleče žalilo, a zdaj se je v skesani hvaležnosti	gorko	spominjala, kako rahločutno in bratovsko ji	A
Kdo ti je pravil?« je oče popal. Brž se je	gorko	zlagala, češ, Trlepov Janez ji je naročil, naj	A
zaspali. K nogam Ostrorogega se je pa lepo na	gorko	stisnil Bevsk.Ni zaspal.	A
zasneženi vrh pa je zahajalo veliko in kaj malo	gorko	zimsko sonce.Rožnatordeča zarja se je na široko	A
Mraz in napor sta te zmogla, brž ko si sedel na	gorko.	Kar lezi.	A
močno upiralo v pobočje gore. Vsem je postalo	gorko.	Sinjeoka je potisnila bobrovo oglavnico na hrbet	A
ovene. Vse je bilo že pripravljeno in sonce je	gorko	sijalo.Poglavar pa, Ostrorogi Jelen, se kar	A
Srnjaka tako vdano pogledala, da mu je postalo kar	gorko.	»Veš kaj,« se je spet razvnel, »odslej naprej	A
jih je grelo, da jim je bilo kljub mrazu prej	gorko	kakor pa hladno. Trda kovina je požrla dokaj	A
Vzhodnjakov ne sme prav nič izpustiti izpred oči.	Gorko	je sijalo sonce na Veliko jezero.Kolišče Ostrorogega	A
Ostrorogemu. V globokih požirkih je pil starec še	gorko	mleko. Preden je Ostrorogi vrč odstavil, je	A
vlekla. Vendar starka ni mislila, da bi šla v	gorko	izbo, sedela je tiho in se ni ganila. »Zdaj	A
povesil. Stari je morda mislil, da je železo zdaj	gorko,	spremenil je svoje temno lice, omečil glas in	A
Tega naj gre Šepec počakat, naj mu založi eno	gorko	preko glave, da se bode zvalil po tleh ter nikogar	A
malo na prostem sprehodim. Ravno sonce je prav	gorko	sijalo, sneg se je po strehah topil; slišal	A
ponoči, ko še psu ljudje pod klopjo privoščijo	gorko	mestece!Gospod Sova me ni mogel videti pri vas	A
Vraga! Šel sem na	gorko	tu, a mladega duha na tem sedežu ne čutim.Nič	A
shrambe pospravljal in proti mraku že rad v	gorko	zakurjeno izbo zahajal. Blizu Kolpe je samotno	A
premišljevanja. »Ali bi ne bilo bolje, da bi šli na	gorko,	zunaj je hladno.« Gospodu se je bledo lice nekaj	A
pod milim nebom in vsakdo se je najrajši že v	gorko	izbo pomaknil in usedel se blizu zakurjene peči	A
Eni so rekli: »Ne, ampak živemu bodo iztrgali	gorko	srce, da bodo čarobnije (coprnije) ž njim uganjali	A
studenca z deskami kritega in sonce je bolj	gorko	sijalo ko zdaj.Tačas smo imeli bolj urne noge	A
Molči, pes, kadar poletje pride, sezidal si boš	gorko	pasjo hišo, da te ne bo več zeblo.Pa kaj stori	A
je komaj privezal žrebca. Ko pa je stopil na	gorko	med zakasnele goste, se mu je stemnilo pred	A
spomni ženina in nevesto, kako je bilo pred leti.	Gorko	je bilo pod kožuhom, še bolj gorko pa pri srcih	A
pred leti. Gorko je bilo pod kožuhom, še bolj	gorko	pa pri srcih. Svatje so se ustavili pred novo	A
vzdiga in se mu veselje zopet povrne, ko zagleda	gorko	sonce in jasno nebo nad seboj in gladko stezo	A
napregal, dovolili so nama v hišo stopiti na	gorko.	Gospodinja, dobra žena, dá nama malo kruha, katerega	A
mrazu. Stoj, Rebrniku bom povedal, on naj ga na	gorko	znese, da bo prišel zopet k sebi.Drugo pot pa	A
gubi sključen je sedel na naslonjaču v svoji	gorko	zakurjeni stanici, kadil iz dolge pipe tobak	A
težkim polnim košem na hrbtu, žvižgal in puhal	gorko	sapo v pletene rokavice.Tudi nekoliko mlekaric	A
vam jo želel iz vsega srca!« Rekel je to tako	gorko,	da se je skoraj sam prestrašil. Tudi deklica	A
končano. »Veselo novo leto!« vzkliknil je	gorko	Koren in podal Milici roko. »Veselo novo leto	A
smehljaje se zrla v koncipienta, da mu je skoraj	gorko	prihajalo.A ostal je trden.	A
pogovoru so jim tekle ure, in ker je bilo vreme	gorko,	ukazala je Boleška pripraviti mizo za popoldanico	A
dobro znal. Čutil je še vedno, kako prijazno,	gorko	mu je bila stisnila roko, kako veselo se mu	A
koncipient v roke. »Lahko noč!« dejala je ona	gorko.	On pa ji je le stisnil ročico, in ko se je ozrla	A
občutljivostjo in njegovim samoljubjem na eni strani in z	gorko	ljubeznijo do dvojih otrok na drugi ‒ in uverjeni	A
je govorila vse to naravno, mirno, pa vendar	gorko;	in tudi brez vse umetne koketnosti.Doktor jo	A
guvernanto vrtil v burnem plesu ter čutil njeno	gorko	sapo ob svojem licu in udarec njenega srca ob	A
je zdaj, da ga je tudi ona spoznala; in kako	gorko	ga je spreletel njen zadnji prestrašeni pogled	A
greje ali pa se je jug oglasil; tako nekako	gorko	mu je postajalo in, ko je dospel do domače hiše	A
Kar orali bomo jutri,« dejal je, vrnivši se, »	gorko	postaja in za jarevino bo prava!« S tem je bil	A
nekaj turščičnih storžev ter jih pokladal na	gorko	peč, da se hitreje posuše.Niti sanjalo se mu	A
milejši izraz je legal na župnikovo lice in	gorko	milovanje je sevalo iz njegovih oči. »In kaj	A
rokama in solze so jo polile. In tudi sinu je	gorko	postalo pri srcu. Ko je sedel nekoliko pozneje	A
včeraj; samo ne tako mirno, nego skoro hlastno in	gorko.	Hotel je še nekaj pristaviti, kar vstopi Olga	A
stisnila sta si ju danes mehko ‒ pa vendar tako	gorko!	»Lahko noč!« šepnila je ona.	A
navzlic prejšnjemu deževnemu vremenu precej	gorko,	Vsa družba je zato posedla v gosto senco starega	A
Na prednji strani razborškega grada je sijalo	gorko	sonce v prijetno sobico skozi veliko odprto	A
počasi proti vozu; Vinko se poslovi še enkrat	gorko	pri stari dami in malo pozneje je bila sama	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 52 152 252 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani