Krasen razgled se je odpiral s tega mesta na širno radoveljsko dolino in na severne gore, za katerimi so v jasni daljavi kvišku kipeli beli vrhunci snežnikov. Bilo je že pozno dopoldne in navzlic prejšnjemu deževnemu vremenu precej gorko, Vsa družba je zato posedla v gosto senco starega hrasta in od tu radovala se krasnega razgleda, ki se je odpiral očem. Dve slugi sta prinesli za potnike, česar je bilo treba za okrepčanje, in v veselem razgovoru ter med različnimi igrami, katere je uvel Gernau, potem ko so se vsi že naveličali občudovati krasno okolico, minila je hitro ura za uro.