gorko (52-151)

tako mrzlo, da se je moralo prehladiti vsako	gorko	čustvo. Gašper se je držal doma in pridno delal	A
ne more mirno spati, posebno noge mora imeti	gorko	zavite, in korenine so drevesu noge.« Otrokoma	A
mlaj in oba krajca, da pomeni slamnik v pratiki	gorko	vreme, rokavica mraz, kaj meglo, kaj dež.Zdaj	A
morata obiskati mater v Šmihelu, da naj se torej	gorko	obleče in dobro obuje. »Peš vendar ne bova hodila	A
napravi iti gledat, ali je že čas zapustiti	gorko	posteljo, v kateri je že štiri mesece tičal	A
Anica je razumela Minkin pogled. Objela jo je,	gorko	poljubila in vzkliknila: ‒Minka, zlata moja	A
obupno zakričala Minka. ‒ Štefana, ki ga tako	gorko	ljubim in brez katerega ne bom nikdar srečna	A
nismo ukradli, nesreče vi naše!« je odgovorila	gorko	užaljena deklica, prezirno strmeč v častnika	A
narasle Oskove. Njeni pritoki so žuboreli pod	gorko	odejo obilnega listja, ki je čakalo naliva,	A
rejen nego njegova gospa in v dvorani je bilo	gorko,	razburjenje pa tudi greje.Potem je razodel dogodek	A
izvečina ženske, tako rekoč dame, in je bilo	gorko	med njimi, dasi je tisto jutro zmrzovalo. Koliko	A
‒ ali pod molkom, na dnu teme, vendar polje	gorko	življenje ...«	A
šel sem v posteljo in mi je žena nogo zavila v	gorko.	Tomo pije veliko črnega vina, pa ne vem, ali	A
zvene, pri . / . / stran 129 . / nas pa lepo	gorko	kakor pri peku; zunaj vas še iz hlevov pode	A
zmaga in uspeh!« Muhoborci so poslušali in kar	gorko	jih je spreletavalo. Da, sodnije jim je treba	A
ni nič v sorodu s podpolkovnikom, in izredno	gorko	je stresel roko gospodu, ki ima znanje s tako	A
stopimo v kamrico, nononono, tam ni nikogar in	gorko.	Škoda, da vaju ni bilo sinoči!	A
glavo ji je dal blazinico, nogi ji je zavil lepo	gorko	v odejo, na nos ji je nataknil očala ‒ od krošnjarja	A
Beseda od srca je našla pot v srce.	Gorko	mu je stisnila roko in se zahvalila ‒ on je	A
sam s seboj, ko se je odpeljal iz mesta. Lepo	gorko	je bilo in kar godel je predse kakor maček za	A
ženskega akta in strastna ta polemika je v zvezi z	gorko	pomladansko vlažnostjo izpahnila Mateju Vrbajsu	A
zamrmral ozlovoljeni dr. Košir. Postajalo je	gorko.	Na klopici je stokaje smrčal pijanček zalitih	A
Strela! ‒ takega pijanca bi že pogodil ‒ kar	gorko	mu je postajalo. Opotekal se bo in robantil	A
stal čuvaj pravice, brkati policaj, oblečen v	gorko	suknjo.»Kaj pa ti?« ga je vprašal in vanj upiral	A
celó prijeten občutek, kakršnega ima človek za	gorko	pečjo, če zunaj piska mrzla burja.Vendar ga	A
pokonci, kazal zobe in pihal v Kocmurja svojo	gorko	sapo. Stari Koren je grgraje ponavljal svoj	A
polno paro in policijski pes še časa nima za	gorko	žlico.Iz občinstva se čujejo najrazličnejši	A
žehti so imeli oba skavta in so ju z milom in	gorko	vodo drgnili od nog do glave.Še v treh vodah	A
se lotil konjske opreme. Sonce je sijalo tako	gorko,	da je od ledenih sveč teklo.Miha je sedel sredi	A
prišli drugi časi in je nastalo po ledenem mrazu	gorko,	se je tudi led stajal.Toda pod njim se je na	A
podlasica in priveznil hudobcu z vatlom sedaj prav	gorko	na pleča, sedaj na hrbet.Tudi po glavi ga je	A
France je hitel proti domu. Na desnici je čutil	gorko	Franckino roko.Zdelo se mu je, da ga pelje kot	A
Ali mrzlica jo je spreletela ob tej misli in	gorko	je občutila, kako ji je Matija zadnjič stisnil	A
Spotikali so se in padali borci drug čez drugega v	gorko	mlako krvi.Mogočna stena bizantinskih vojakov	A
vrata, je Epafrodit šel v vilo, omotal glavo z	gorko,	volneno ruto, zavil telo v siv plašč iz velblodje	A
Iztok ga je počakal. . / . / stran 224 . /	Gorko	mu je zaplalo po žilah. »Razjahaj, starče, in	A
posijalo sonce, da bi se zasmejala kakor struna.	Gorko	bi ji bilo - tu pa je tako hladno... Alena	A
občuti ta poljub, da bo na pismu dotipal njeno	gorko	roko in se bo razveselil. »Gospodična	A
Minka, je postajala in se ozirala po okolici.	Gorko	ji je bilo lice, gorkejše srce, ki je uživalo	A
dà! ... O svojem času so male vzplamteti tako	gorko,	srčno in boječe, da mi je zastala kri od srda	A
roki, na dlani, njeno srce, ki je bilo še vse	gorko	in se je zvijalo kakor živo in trpeče.Stopil	A
zakrpano suknjo je imel ogrnjeno, dasi je bilo	gorko	zunaj; mirno je sedel, ko me je ugledal, samo	A
hodil ob delavnikih bos. Nato je popil kavo,	gorko	sivkasto vodo, ter pojedel svoj delež soržičnega	A
postlal; lačen bo in nikogar ni, ki bi mu skuhal	gorko	večerjo; ves premražen in sama žerjavica je	A
siromak, nimaš praznikov.“ Popotnik je jedel	gorko	potico; komaj da je čutil mehko masleno testo	A
”Glejte, pijanca!“	Gorko	oblečen fant z visoko kučmo na glavi je pobral	A
bil nekdo prijel pod pazduho ter ga položil na	gorko	posteljo.Toda vedel ni, kdaj se je to zgodilo	A
zaželel si je počitka, povrnil bi se rajši na	gorko	steljo, odkoder je bil vstal. ”Ne smem počivati	A
ravljena. . / . / stran 245 . / ”Da bi imel zdaj	gorko	suknjo!“ je pomislil.”Pogrnil bi jo na to belo	A
razlila prijetna toplota in tudi v lica mu je bilo	gorko.	Zatisnil je oči in je sanjal.	A
zabojev, na katerih sedi nekaj kolikor mogoče	gorko	zavitih in zadelanih žensk, ki pa vkljub mrazu	A
vesoljne ljubezni, ki je ne poznamo; in milo in	gorko	mi je pri srcu, osvobojeno je. Vse, kar je	A
pač in kdo bi zameril človeku, če se greje za	gorko	pečjó, namesto da bi stal zunaj v dežju in viharju	A
pot brez cilja? Zakaj ni bil rajši sedel v	gorko	izbo, kjer praskeče v lončeni peči prijazen	A
globoke, mirne oči? Ti edini, ki sem te ljubila z	gorko	ljubeznijo?Ne, to nisi ti!	A
proti meni poraščene, koščene roke. Nebó je	gorko,	temno sinje, kakor plašč Madonin.Po zemlji je	A
do roba so mu jo napolnili, jo napolnili z	gorko	ljubeznijo. Senca se je spustila na to svetlo	A
mu zalile oči, srce pa je v bolečini ostalo	gorko	in vdano.Najhujše ga je presunilo, ko je stopil	A
ubog in majhen in truden, da bi ga spravila v	gorko	posteljo ter ga prekrižala kakor mati...	A
vse njih besede so smrt. Njeno srce pa je	gorko,	njene misli so daleč zunaj, tam, kjer je življenje	A
se je in je poginil, ker je bilo njegovo srce	gorko	in nepokojno...Kamor pride starka, brezzoba, z	A
Trepečejo od mraza, ali oči gledajo daleč nekam,	gorko	je v dušah, ki sanjajo.Ure potekajo, temà je	A
Pavli, židovki, bili so prazniško oblečeni, v	gorko	kožuhovino zaviti.7  kukeleju-1718	A
Objela je Tončko in je prosila: »	Gorko	je, Tončka, sleci se!«Tončki se je smilila,	A
pogovarjam z njimi. Nikoli bi mi pač tako svetlo in	gorko	ne sijalo to sonce, da ni bilo prej tako dolge	A
priča, da je tod po teh samotnih krajih bílo	gorko	srce, navdušeno za srečo in napredek človeštva	A
pozdravita prijatelja, nato pa se neutegoma oglasi	gorko	srce, ki je komaj čakalo besede; midva sva molčala	A
opomnila je ona. Ob njegovi strani je slonelo	gorko,	kipeče teló, koraki so se glasili tiho in boječe	A
gospod svetnik, blagorodje ... kako bi jim bilo	gorko	...“ Zdaj so se smejale tudi njegove oči.	A
vaših idealov, in da je bila vaša ljubezen le	gorko	koprnenje iz te žalostnedoline realnosti --	A
v mračni predsobi je stisnil Štefan drobno,	gorko	roko in je stopil v izbo.”Dober večer, Matilda	A
bil hrib za njim in je stopal navzdol, v tisto	gorko	zarjo, se je zradostilo Mateju srce, zravnal	A
je nanjo. Samo njeno roko je še čutil, njeno	gorko,	gosposko belo roko in jo je pritiskal k sebi	A
misli, nežne lastavice, lete v domovino, na	gorko	južno stran.Kam si se bil zamaknil?	A
opaljen od sonca in od skrbi, pijane oči pa so se	gorko	svetile. ”Zaplešiva, mati, zavrtiva se!“	A
sinoči so mi obljubili ...“ Zunaj je bilo jasno in	gorko,	in vendar ga je spreletel zdaj pa zdaj leden	A
zemlje do neba neizmeren bel oblak. V izbi je	gorko	in tiho, časih zapraskeče v peči ter se zasveti	A
Pavla? Pokliči svoje misli, da se vrnejo v to	gorko	izbo ... zeblo bi jih zunaj, Pavla!“ ”Tudi	A
vzduh. ”Koristno je bilo, da sem oblekel to	gorko	suknjo!“ je pomislil in je bil zadovoljen.	A
Ivanko, oblečeno kakor je bila in jo je pokrila z	gorko	odejo.Nato se je vrnila k svatom.	A
se moglo daleč ... daleč ... daleč! Ali vidiš ono	gorko,	rdečo svetlobo?... Kakor da zahaja vse življenje	A
mirno, kakor z žeblji na nebo pribito, ni bilo	gorko;	sence, ki so strmele iz globeli in zasek, niso	A
- No, pa pojdite v božjem imenu!“	Gorko	mu je stisnil roko, približal je svoj obraz	A
kamor obrneš plašni pogled. Vsi so namazani z	gorko	krvjo ...	A
mokre od moje srčne krvi ... Postajalo mi je	gorko	in prijetno; topla, mehka odeja je legala na	A
luč tudi na njegov obraz, vsega je polila z	gorko,	rdečo krvjo!...Postani, še je čas!	A
enakomernimi koraki. Čutil je na vratu njegovo	gorko	sapo; ali kadar je iztegnil roko ter pogledal	A
Nato si je obula škornje in si je ogrnila	gorko	zimsko ruto; zbudila je nalahko moža, ki se	A
plašen, skrbeč izraz. ”Res je, dobil jo je	gorko	po ustih, -- ali kakšen vzrok je to?Ali mi ni	A
iz gostilne ob kakih treh in zjutraj je pil	gorko	limonado. Job je bil v zadregi; iskal je	A
v šumo ne pojdeš, niti na polje, temveč na	gorko	slamo!“ Gjuri se je zdelo, da nosi kamen	A
izkopana!“ Truden je bil in je legel v hlev na	gorko	slamo in je zaspal in se ni več predramil ...	A
roko. Samo hip in izginilo je in Tončki je bilo	gorko	in sladko, ker je vedela, da pride to noč in	A
njega, zadel se je obnjo, takó da je čutil njeno	gorko	teló, opotekel se je ter ji stopil na plašč	A
bo hudega spomina po tebi. In dobro se zavij,	gorko	se odeni, da ti ne bo mraz, ko bova jezdila	A
omenjenem sovraštvu prva Šilo in Bob. In to	gorko	čuvstvo je rodilo največ prekrasnih njunih govorov	A
od svojega čela, ki ste jo napajali s svojo	gorko	krvjo -- pozdravljeni! Šli ste, da bi pobegnili	A
palici, vsi pa so že zaupljivo gledali zdravju v	gorko	lice in so bili dobre volje.S praga sem se oziral	A
ramen gole in gol je bil tudi njen vrat, zakaj	gorko	je bilo takrat v dolini.Ženske so pljuvale na	A
tisti, ki so šepali ob palici; ker zunaj je bilo	gorko	sonce. Meni pa je bilo sitno in žalostno, da	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 52 152 252 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani