nova beseda iz Slovenije
| svetlobne točke proti Luni, gledano z Lune kot | gibanje | proti Zemlji. Z Lune torej opazim, da proženje | B |
| proti Zemlji, ne pa v smeri stvarne sprožitve. | Gibanje | svetlobne točke torej opazim v nasprotni smeri | B |
| pojav lahko opazujem kot dogajanje, ki traja, da | gibanje | v eno smer lahko opazim kot gibanje v nasprotno | B |
| traja, da gibanje v eno smer lahko opazim kot | gibanje | v nasprotno smer, kako hitra gibanja lahko opazim | B |
| Na poti foton ni zaznaven. | Gibanje | fotona lahko pojasnimo na osnovi opazovanja | B |
| osnovi miselnih modelov, ki pojasnjujejo njegovo | gibanje | na poti v času, ko ni zaznaven. Dogajanje torej | B |
| se predmet giblje z veliko hitrostjo, njegovo | gibanje | iz različnih zornih kotov vidim različno.Pri | B |
| projekcije, iz katerega sistema opazovanja opisujem | gibanje. | Einstein je v posebni teoriji relativnosti opisal | B |
| iz ene projekcije premaknem drugam in to isto | gibanje | opazujem od drugod. Einsteinova preslikava lahko | B |
| objektivno napove, kako bomo v novi projekciji videli | gibanje, | če vsebuje izhodiščna projekcija zadostno informacijo | B |
| združevanja več projekcij čim bolje spoznam stvarno | gibanje, | projekcije pa izvedem v nadaljevanju iz poznavanja | B |
| zato, ker opazovalcu z zakasnitvijo prikazuje | gibanje | rakete. Lastnost svetlobe torej pomeni tista | B |
| opisujejo, kako in na kakšen način svetloba stvarno | gibanje | rakete preslika v projekcije. Ali je hitrost | B |
| hitrostjo ne glede na to, kako in od kod opazujemo | gibanje | svetlobe.Svetloba naj bi se gibala s svetlobno | B |
| hitrost svetlobe vedno enaka, ne glede od kod | gibanje | svetlobe opazujem? Tudi izračuni mi ne potrjujejo | B |
| Izmerjena hitrost svetlobe glede na izvor velja za | gibanje | svetlobe v praznem prostoru.Kadar svetloba potuje | B |
| Ugotoviti hočem, kako spremenjeno in drugače vidim | gibanje | nekega objekta v primerjavi z njegovim stvarnim | B |
| pripisujemo. Z mnogo zornih kotov lahko opazujemo | gibanje | objekta in z vsakega zornega kota veljajo drugačne | B |
| gibanja svetlobe v praznem prostoru. Navsezadnje | gibanje | objektov lahko ocenjujem na osnovi spremembe | B |
| začetek si preprosto izmislim tako hipotetično | gibanje | rakete, kjer se raketa ves čas giblje enakomerno | B |
| realnosti to možno, v miselni predstavi si je tako | gibanje | vsekakor mogoče predstavljati. Po transformacijah | B |
| podanih v Dodatku 1 in Dodatku 2 tako izmišljeno | gibanje | preslikam v projekcije in dobim presenetljiv | B |
| izhodišče koordinatnega sistema pri vesoljčku. | Gibanje | rakete po tem, ko je oddala foton, ne vpliva | B |
| vpliva več na poskus. Žarek mora ne glede na | gibanje | rakete prepotovati celotno razdaljo x. Po predhodno | B |
| Aškerc, se je rojevalo na Slovenskem čisto novo | gibanje, | ki so ga kmalu krstili za ”mahničijanstvo“. | B |
| del prazne besede; vse takratno živo in sveže | gibanje | v slovenski literaturi je bila samo zdrava reakcija | B |
| demokratični stranki“ se je v času vojne pojavilo | gibanje | -- ki pa je poganjalo svoje kali tudi že dolgo | B |
| doba nove romantike. In kakor nobeno svetovno | gibanje | ne gre mimo nas Slovencev, ne da bi ostavilo | B |
| nerazumna je trditev, da je bilo tisto veliko | gibanje | samo in edino versko gibanje, da ni torej | B |
| tisto veliko gibanje samo in edino versko | gibanje, | da ni torej pomenilo za slovenski narod nič | B |
| težjim jarmom ... * Drugo veliko kulturno | gibanje | so bili kmečki punti v šestnajstem in sedemnajstem | B |
| reformacija, tisto mogočno in globoko ljudsko | gibanje, | ki je oznanjalo novo in lepo življenje za ves | B |
| življenje za ves slovenski narod. Reformacijsko | gibanje | po slovenskih deželah je nastalo ter se tako | B |
| olenjskem. Medtem je začelo posezati reformacijsko | gibanje | tudi v slovenske pokrajine.Posebno v Trstu in | B |
| gibati ljudstvo po deželi -- in takrat je postalo | gibanje | res splošno in narodno. Kralj Ferdinand je | B |
| kmečkih puntov in je torej vsako večje ljudsko | gibanje | gledalo z nezaupljivimi očmi, posebno še zato | B |
| pritožbe se vidi jasno, da je versko in socialno | gibanje | v šestnajstem stoletju v tesni zvezi med seboj | B |
| sil v vojni v korist zaveznikov, se je narodno | gibanje | Južnih Slovanov radikaliziralo in že maja 1918 | B |
| položaju. Tedaj jim je panslovansko idejno | gibanje | ponudilo roko, da jih izvleče iz smrtnega objema | B |
| valovit vodoraven okras.43 Valovnica ponazarja | gibanje, | valovanje vode.44 Ponazarja tudi valovanje | B |
| pšenice, ko veter zaveje čez polja.45 Vse to | gibanje | je simbol življenja in rasti, naj gre pri tem | B |
| stoletja pa si ga je spet privzelo osvobodilno | gibanje, | tako je potem prišel v grb osvobojene Mehike | B |
| kakor pa o sprijenosti katoličanov. Esperantsko | gibanje | namreč v svoji še vedno idealistični fazi, ki | B |
| bi se morda lahko vključil v kako esperantsko | gibanje, | lahko bi hodil na esperantska srečanja, poslušal | B |
| hillelizem, kakor se je esperantsko versko | gibanje | imenovalo na začetku oz. za homaranizem, kakor | B |
| na začetku oz. za homaranizem, kakor se to | gibanje | imenuje vse do danes.Prvotna zamisel esperanta | B |
| je Zamenhof pozneje preimenoval hillelistično | gibanje, | da judovsko poreklo te ideje ne bi bilo preočitno | B |
| esperanto več kakor samo jezik, če je to versko | gibanje, | ki si prizadeva za človečnost, se lahko vprašamo | B |
| čeprav se še nisem vključil v kako esperantsko | gibanje, | da se esperantisti često delajo, kakor da bi | B |
| vprašanja, bi morda pokazal kako razvojno pot za | gibanje. | „Ki se nezavedno bojujejo za svojo idejo | B |
| stran 164 . / Koristno premišljanje, gotovo, za | gibanje, | ki je bilo še šibko in so ga oblegali vsakršni | B |
| izraza še en planiški paradoks. Ta naprava in to | gibanje, | ki je bilo od vsega začetka sestavni del narodne | B |
| božjega stvarstva, ki ga je usmerjalo preprosto | gibanje | k vzvišenemu, k božjemu kraljestvu na zemlji | B |
| so literaturo spet vključevali v zgodovinsko | gibanje | in napredek, nasploh pa čustvovanje in mišljenje | B |
| Protestantizem kot religiozno in družbeno | gibanje | je sicer res začetnik slovenskega naroda, vendar | B |
| na noge.« Tako je izdal ljudsko reformatorsko | gibanje, | ki se je začelo s pesmijo, končalo pa z žalostnim | B |
| kmečka vojna ni bila današnje idejno prečiščeno | gibanje | z domišljeno vizijo boljše organizirane družbe | B |
| je, v kolikšni meri je bil protestantizem le | gibanje | vrhnjega sloja, klera, meščanstva, deželnih | B |
| izraza še en planiški paradoks. Ta naprava in to | gibanje, | ki je bilo od vsega začetka sestavni del narodne | B |
| Andrej Wajda in Jerzy Kavalerowicz, študentsko | gibanje | v imenu Adama Mickiewicza, krakovsko gledališče | B |
| tega protislovja: brž ko se mu komunistično | gibanje | razodene kot koristoljubna oblast kominterne | B |
| saj tudi krščanstvo kot družbeno religiozno | gibanje | od vseh Kristusovih etičnih idej še ni uresničilo | B |
| stran 140 . \/ 1. novembra 1985 Mirovno | gibanje | je v svojem najglobljem bistvu zelo radikalno | B |
| le oporekavo <widersprechend [protislovno]> | gibanje, | v katerem nasprotek <Gegenteil [nasprotni | B |
| kot nekaj tujega. S tem je navzoče notrinsko | gibanje | čiste duševnosti <Gemüt>, ki boleče čuti | B |
| boleče čuti samo sebe, ampak kot razdvojitev; | gibanje | neskončnega hrepenenja, ki ima zagotovost | B |
| Čas in prostor sta povezana z gibanjem. | Gibanje | (kínesis) je osrednji pojem Aristotelove | B |
| odnosov med stvarmi; moderna znanost pojmuje | gibanje | zgolj v četrtem pomenu.Ko Aristotel v Fiziki | B |
| časa ”za nas ne bo nobene razlike, če rečemo | gibanje | ali spreminjanje“ [Aristotel (2), 218b20], vendar | B |
| opredelitvi časa bistvenega pomena prav prostorsko | gibanje, | ker ga lahko merimo tako, da ”štejemo“ ponavljajoče | B |
| Janez. Naj to razumem tako, da je | gibanje | v prostoru dobro merilo časa le tedaj, kadar | B |
| Res ne, je pa genialno dojel, da so čas, | gibanje | in število med seboj tesno povezani, kar se | B |
| oziroma spreminjanjem in časom? V čem sta si | gibanje | in čas enaka in v čem različna? Bruno. | B |
| Bruno. Stari Mojster uči, da čas ni isto kot | gibanje | niti ni isto kot sprememba, vendar pravi - | B |
| spremembe. Potemtakem je jasno, da čas ni niti | gibanje, | niti ga ni brez gibanja;“ [Aristotel (2), 218b21 | B |
| Vidim, da res ni enostavno. Če prav razumem, je | gibanje | oziroma spreminjanje za Aristotela nujni, ne | B |
| Aristotelov pojem časa je odločilno zunanje, fizično | gibanje, | četudi stari Mojster večkrat postavi vprašanje | B |
| odnosu med gibanjem in časom nadalje pravi: ” | Gibanje | in čas torej opažamo skupaj: saj tudi tedaj | B |
| čutili, medtem pa v duši vendar poteka neko | gibanje, | nedvomno vemo, da je potekel tudi neki čas. | B |
| se obenem takoj zazdi, da je potekalo neko | gibanje. | Torej je čas bodisi gibanje bodisi nekaj, kar | B |
| potekalo neko gibanje. Torej je čas bodisi | gibanje | bodisi nekaj, kar gibanju pripada.Ker pa ni | B |
| bodisi nekaj, kar gibanju pripada. Ker pa ni | gibanje, | mora biti to drugo.“ [Aristotel (2), 219a4-9 | B |
| opredeljujeta drug z drugim: čas namreč opredeljuje | gibanje, | ker je njegovo število, gibanje pa čas. [...] | B |
| opredeljuje gibanje, ker je njegovo število, | gibanje | pa čas. [...] saj s časom merimo gibanje, z gibanjem | B |
| število, gibanje pa čas. [...] saj s časom merimo | gibanje, | z gibanjem pa čas.“ [prav tam, 220b14-24] Čas | B |
| gibajočega se, meri pa s tem, da določi neko | gibanje, | ki bo izmerilo celotno gibanje (prav kakor vatel | B |
| določi neko gibanje, ki bo izmerilo celotno | gibanje | (prav kakor vatel dolžino s tem, da določi velikost | B |
| na tem mestu spet poudarja: ”Čas torej ni | gibanje, | temveč gibanje, kolikor ima število.“ [prav | B |
| spet poudarja: ”Čas torej ni gibanje, temveč | gibanje, | kolikor ima število.“ [prav tam, 219b2-4] Ta | B |
| pomemben, da ne bi kdo mislil, da je čas zgolj | gibanje | - za Aristotela namreč čas sam je, čas obstaja | B |
| rekel že prej - namreč da Aristotel pojmuje | gibanje | v širšem pomenu kakor mi, ljudje moderne dobe | B |
| in premikajo. Glede na to, kolikor je [čas] | gibanje, | je čas število vsakega gibanja.“ [prav tam, | B |
| gibanja, giblje tudi bivajoče v času: saj čas ni | gibanje, | temveč število gibanja, v številu gibanja pa | B |
| vse negibljivo, marveč le tisto, ki mu je bilo | gibanje | odvzeto, čeprav se po naravi more gibati...“ | B |
| se kakor tudi mirujočo stvar... meril bo njuno | gibanje | ali mirovanje, kolikšno je.“ [221b17-18] Glede | B |
| bolj vzrok propadanja, saj je število gibanja, | gibanje | pa žene bivajoče naprej, ven iz sebe <ezitesin | B |
| verjetno odvrnil, da je v analizi treba razlikovati | gibanje | v prostoru, na primer sèm ter tja ali gor | B |
| ali nisva rekla, da gre pri gibanju vselej za | gibanje | v prostoru in času, saj na primer s koraki | B |
| Bruno. Drži, če gre za pravo prostorsko | gibanje; | toda ne smeš pozabiti, da je Aristotel pojmoval | B |
| toda ne smeš pozabiti, da je Aristotel pojmoval | gibanje | v širšem pomenu; zanj je tudi spreminjanje zavesti | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
| Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |