freud (101-200)

sovraštva in uničevanja?« V odgovoru je Sigmund	Freud	septembra istega leta svojo vizijo kooperativnega	D
« Oba Nemca sta morala umreti v izgnanstvu:	Freud	leta 1939 v Londonu, Einstein leta 1955 v Princetonu	D
patriarhalna kultura bolj ali manj zanikovala.	Freud	je kasneje razvil koncept histerije in obsesije	D
Ne vem, mogoče (smeh). Verjetno bi znal	Freud	to razložiti. Če imate režiserske ambicije	D
prizorišča v globino, kjer na dvignjenem odru blodi	Freud	pred hladnim in mračnim horizontom, imenitno	D
grotesknost; kostumograf je Alan Hranitelj.	Freud	Petra Ternovška je energičen starec, suveren	D
avstrijski nevropsihiater židovskega rodu Sigmund	Freud,	utemeljitelj psihoanalize (umrl leta 1939).	D
človeku usojeno, a le enkrat v življenju,« je	Freud	leta 1899 zapisal ob angleški izdaji svojega	D
natančnem predavanju v Divaški jami - to je	Freud	s svojim bratom tudi obiskal -, nezavedno, do	D
gledališka uprizoritev Sigmund	Freud:	Die Traumdeutung, 1900	D
Polovica anketiranih je pozabila na zaušnice -	Freud	je imel očitno prav, ko je trdil, da v odrasli	D
zahodnem svetu: pri otrocih in nogometaših.	Freud	o pljuvanju sam sicer ni pisal, a v njegovem	D
obrambni mehanizem, ki ga je razložila Anna	Freud	leta 1936.Subjekt, ki ima slabo vest, razume	D
postala eden od temeljev sodobne psihologije.	Freud	je razlago sanj povzdignil v enega najpomembnejših	D
zgodnjih strokovnjakov za psihoanalizo zdravil	Freud.	Jois je v šestdesetih in sedemdesetih začel	D
Ljubitelj golih teles, Freudov potomec Lucian	Freud,	znan po slikanju golega mesa, celulita, podočnjakov	D
so prišle na svetlo na Dunaju novembra 1899.	Freud	jih je pisal štiri leta.Naš prevod je, sto let	D
predstavnica založbe, pri kateri je to že četrti	Freud.	A bolj kot intelektualna metafizika je vsaj	D
na kakšnem predrznem jeziku, namreč, ali je	Freud	s svojimi stoletnimi sanjami dandanes še aktualen	D
dvajsetih letih so ga jemali na kilograme in celo	Freud	ga je, trdi revija Spiegel, priporočal kot zdravilo	D
oblačila.) Kot sta že pred desetletji razmišljala	Freud	in Lacan, ima naše dojemanje človeškega telesa	D
življenje (kako enostavno bi to razložil dr.	Freud:	kompenzacija impotence in frigidnosti, bi rekel	D
sfalirala v faličnega krevseta, faličnjaka.	Freud	bi zastopal dunajski valček. Še v zaprašeni	D
Friedrich Nietzsche, oče psihoanalize Sigmund	Freud	pa naj bi izjavil: »Če devica pade, pade na	D
banalen in kvaren, oče psihoanalize Sigmund	Freud	pa je kratko in malo razglasil, da je nevrotičen	D
le svet iluzij. Kot je rekel že dobri stari	Freud,	naš svet je stkan iz iluzij in od človeka lahko	D
Tri razprave o teoriji seksualnosti, ki ju je	Freud	pri vsaki novi izdaji dopolnjeval z najnovejšimi	D
dopolnjeval z najnovejšimi znanstvenimi dognanji.	Freud	se je z Interpretacijo sanj ukvarjal od konca	D
katerih okoliščinah in s katerimi naslovi je	Freud	prodiral na Slovensko.STA	D
rtvovanje Joahima, detajl, Padova, kapela Scrovegni	Freud	na Slovenskem, Slovenci pod Freudom Moder	D
ali recimo temu bolj domača. V 30. letih je	Freud	sicer vznemirjal slovenske duhove, zlasti Vladimirja	D
študirati, študirati in še enkrat študirati, je	Freud	Slovencem brez dvoma pisan na kožo. Mojca	D
pa vezan na prav določene pogoje. Sigmund	Freud,	1921 Dr.	D
krogu se pa že vsi poznamo. Če bi g. Sigmund	Freud	z Dunaja v Avstriji zdaj živel v Ljubljani,	D
pri znani judovski šali, ki jo navaja Sigmund	Freud:	Juda se srečata na neki železniški postaji v	D
bralo: Kaj je Marx v resnici rekel ali Kaj je	Freud	v resnici rekel itd.Ali naj bom zdaj jaz obsojen	D
njegovem, His Majesty the Baby, kot bi mu rekel	Freud.	Res vprašanje, če je ta pravi, da nas bo učil	D
zgodovinarjev medicine, je nedavno izjavil, da je	Freud	medicini bolj škodil kot koristil.Kakor koli	D
izhodišče več poznejših psiholoških teorij. Sigmund	Freud	(1856-1939) je večino življenja prebil na Dunaju	D
i. simbolnim očetom in empiričnim očetom.	Freud	je prvi pokazal, da je za otrokov razvoj zelo	D
kategoričen, a zato mnogo manj lapidaren: Marx,	Freud,	moderni znanstveni redukcionisti s področja	D
nauk in znanstveno »dokazuje«, da Boga ni.	Freud	s svojimi raziskavami totemizma ne le postavi	D
tremi uprizoritvami po lastni izbiri (Sigmund	Freud:	Die Traumdeutung, Razlaganje sanj v režiji Matjaža	D
Moj prostor, 1975 Branje po izbiri - Sigmund	Freud:	Nelagodje v kulturi Človeški Freud, ki ga	D
Sigmund Freud: Nelagodje v kulturi Človeški	Freud,	ki ga lahko prebirajo tudi laiki »Zato si	D
Piše Tomo Virk Vtis je, da je	Freud	nekoliko presenetljivo (in, zdi se, brez potrebe	D
svoj lastni religiozni motiv. S temi besedami	Freud	na začetku sklepnega poglavja spisa Nelagodje	D
tako psihološkim kot socialnim določilnicam«.	Freud,	ki sicer piše relativno preprosto in nazorno	D
egulatorka« iracionalne in neobrzdane narave. A če bi	Freud	zadeve res tako poenostavljal, najbrž ne bi	D
destruktivnim nagonom«. To pa je tema, s katero je	Freud	- naj ga ocenjujemo z lacanovskega, filozofskega	D
življenju se nam zdi nekako samoumeven in naraven (	Freud	ga je sprva celo imel za absolutno normo); toda	D
mogoče razumeti kot nagone življenja. Zato je	Freud	prisiljen postulirati ob nagonu življenja (zastopa	D
obenem pa tudi teoretsko plodovito postavlja	Freud	pred ta razvitja, na začetek razprave, kratko	D
imenovalec - kulturo. V Nelagodju v kulturi	Freud	s tezo o kulturnem razvoju kot boju med Erosom	D
te zgodbe pomagati kanček spekulacije. Sam	Freud	je večkrat priznaval, da nagona smrti ne more	D
dedek opazoval igro Fort-Da)? Da, vtis je, da je	Freud	nekoliko presenetljivo (in, zdi se, brez potrebe	D
analitika, temveč v življenjski izkušnji je	Freud	naletel na nekaj, kar je preseglo njegovo zmožnost	D
prijatelja Romaina Rollanda? Vtis je, da je	Freud	ravno tu ne le najbolj »človeški«, temveč tudi	D
znavalcih še vedno lahko beremo tudi laiki. Sigmund	Freud:	Nelagodje v kulturi.Prevedel Samo Krušič, spremna	D
zagovarjajo nauk o rojenih prostitutkah.« Že S.	Freud	se je ukvarjal s čudno žensko boleznijo, ki	D
Na teh idejah je svoje teorije zgradil tudi	Freud.	Zdi se mi, da je ta model danes bolj krhek kakor	D
zareči, kadar ne govorijo resnice, to je Sigmund	Freud	že ugotavljal v Psihopatologiji vsakdanjega	D
skupnostih. Njihovo vsebino je odkril Sigmund	Freud	in veljavna je enkrat za vselej.Vendar pa je	D
umrl avstrijski psiholog in nevrolog Sigmund	Freud	(rojen leta 1856), utemeljitelj psihoanalize	D
da otrok ni angel. Na Dunaju je živel neki	Freud,	ki je trdil ravno nasprotno - da je otrok demon	D
Tako se pač ne zmaguje. In saj veste, tudi	Freud	je opustil to metodo. Na platnu se zato gosti	D
uprizoritev iz rednega repertoarja SMG: Sigmund	Freud,	Die Traumdeutung v režiji Matjaža Bergerja	D
prenese velike domačnosti, je ugotavljal že	Freud.	V srednji in jugovzhodni Evropi pa sta bila mir	D
potlačitev nezavednih gonskih vzgibov.« Sigmund	Freud:	Množična psihologija in analiza jaza * *	D
spisa se je petindvajset let pozneje navezal	Freud,	le da je logiko množice obrnil: posameznik se	D
zapustil komunistični režim. B. L. Sigmund	Freud:	Spisi o umetnosti Založba /*cf.,	D
pozno, kar je še posebej nenavadno zato, ker je	Freud	močno vplival na »novejša razmišljanja o človeku	D
Das Unheimliche) ipd. V eseju o »grozljivem«	Freud	piše tudi: »Psihoanalitik le redko občuti potrebo	D
publiki sodeč, je še zmeraj na špici Lucian	Freud,	ki mu je od slavnega deda ostalo tudi to, da	D
šalo iz Freudove knjige. Ta dovtip, ki ga je	Freud	našel pri Lichtenbergu, je takle: »Januar je	D
predvsem Strindberg (in Gospodična Julija), Ibsen,	Freud	in Nietzsche, na Millerja je med drugimi vplival	D
naravi ne govori le sveto pismo, ampak tudi	Freud,	Jung in drugi raziskovalci temačnih globin naših	D
da ji manjka solidno filozofsko izhodišče.	Freud	jo je imel seveda za znanost, filozofsko jo	D
zapletene simbolike. Dopuščam seveda, da je	Freud	pri sebi in svojih pacientih res našel nezavedno	D
ne ve točno, kaj z njimi početi? Mar ni bil	Freud	stalker, ki je odkril cono in se kljub velikim	D
kontinentu«, kakor ga je poimenoval Sigmund	Freud,	na katerega se dolgo časa ni upal podati noben	D
reprodukcija tistega, ki ga je nekoč uporabljal	Freud,	leži Slavoj Žižek, na steni pa visi reprodukcija	D
psihologije je k temu je pridal svoj delež še Sigmund	Freud	s svojo strogo sodbo: religijo je označil za	D
Z okraski v prostoru sta bila obsedena tako	Freud	kot Lacan, prav tako Plečnik!Zanima ga arhitektura	D
Psychotheology of Everyday Life. Reflections on	Freud	and Rosenzweig (O psihoteologiji vsakdanjega	D
dejstvo, da »domače postane tuje«, je pojasnjeval	Freud	in za to uporabljal posebno besedo: unheimlich	D
kulturi, toliko nelagodja v nekulturi, pa naj si	Freud	o tem misli, kar hoče. Nekje podobno neudomačen	D
biograf Emil Ludwig (1881-1948) odpira knjigo	Freud	brez čarobne maske.Slovitega fiziologa in zdravnika	D
Čeravno je res, »da natura non facit saltus,	Freud,	ki svoje izkušnje z bolniki brez zadržkov zrcali	D
smelo enači zdravo in bolno dušo«. Sigmund	Freud,	ki se je rodil 6. maja 1856 na Moravskem in	D
besednjak pa vnesel še Edipov kompleks, libido ...	Freud,	ki je poudarjal vlogo spolnega nagona, se je	D
toda mislim, da ne tako, kot je to razumel	Freud	... Kako lahko potem pojasnite lapsuse, ali	D
iz še nerazločne duhovno-kulturne gmote tako	Freud	in Einstein kot Hitler in holokavst.Zato ne	D
Retrospektiva sega vse do leta 1939, leta, ko je	Freud	postal britanski državljan. Njegovi modeli so	D
Njegov ded je bil namreč psihoanalitik Sigmund	Freud.	Če bo do konca retrospektive 22. septembra še	D
avtor je bil 44-letni judovski zdravnik Sigmund	Freud	z Moravskega, ki je deloval na Dunaju.Od prvotnih	D
psihopatološkim pojavom v vsakdanjem življenju.	Freud	je opozoril na razliko med manifestno vsebino	D
človekovo zavestno odgovornost za ravnanje.	Freud	se je zavedal nenavadnosti tez, zato je psihoanalizo	D
Darwin je pokazal, da smo živalim zelo blizu, in	Freud	je razodel, da nismo gospodarji v svoji duhovni	D
ni tako močno zaznamoval moderne kot Sigmund	Freud,	njemu pa naj bi bila »psihoanaliza rešila življenje	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani