freud (601-700)

Londonu, še vedno opazen tuji naglas - Lucian	Freud	se zdi šolski primer introvertiranega, s travmami	D
je lahko površen zunanji vtis zelo varljiv.	Freud	je kljub svoji zadržanosti in svojevrstni »splendid	D
nič drugega kot osebni vizualni album,« pravi	Freud.	In ta album, v katerem se največkrat pojavijo	D
kontroverznega priznanja. Zdi se, kot da je Lucian	Freud	prerasel svojega deda.O njem sicer nikoli ne	D
Zakaj torej lažeš?«	Freud	je zgodbo napisal in povedal na več mestih,	D
recimo čistejšega od drugih je potreba, ki bi jo	Freud	verjetno brez težav povezal s spolnimi simbolnimi	D
Gabrielle Colette, Alberto Giacometti, Sigmund	Freud	...Zraven je bil tudi pri vseh prelomnih dogodkih	D
Gabrielle Colette, Alberto Giacometti, Sigmund	Freud	...Zraven je bil tudi pri vseh prelomnih dogodkih	D
povedati. Je del naše kulture, tako Dante kot	Freud	sta slavila pekel.Pravzaprav je peklenski stroj	D
pogledal ven v luč in rekel, 'naj bo svetloba'.	Freud	je pogledal nazaj v votlino in morda tudi mi	D
tvarjalnega človeka. Grobo povedano se ljudje, to pa	Freud	sam kar naravnost pove, delé v dve vrsti.Na	D
prišlo, da bi denar zadržal. Ko je Sigmund	Freud	razmišljal, zakaj ljudje spoštujejo določena	D
situaciji. V svoji razlagi skupinskega obnašanja je	Freud	predpostavil, da je osnova družbene pravičnosti	D
to, kar delamo, tudi izpolnjuje. Dobri stari	Freud	je že zdavnaj povzel vse te teze in morda imel	D
Življenje ni kaka velika reč, je pa vse, kar imamo (	Freud)	Dr. Onja Tekavčič Grad	D
kaj posebnega, je pa vse, kar imamo,« je dejal	Freud.	Sodobni svet ponuja toliko možnosti za bogato	D
brez presnove, ki se dogaja v njegovi »bazi«.	Freud	je šel še niže: sedež tistega, kar nas žene	D
zgodnjeotroški avtizem je tako hud, da se je celo	Freud	pred smrtjo staršem takih otrok opravičil, ker	D
tistih stvareh, ki so od nekdaj vlivale strah.	Freud	pravi, da vera služi predvsem obvladovanju lastne	D
že kdaj slišali za dr. Freuda?« vpraša Rose. »	Freud,	« odvrne Ismay, »kdo je to?Kak potnik?«	D
na njeno popolnost se odlično ujemata. In dr.	Freud	je tudi na krovu tega solzavega filma: ljubezenska	D
stoletja, ki je kompromitiral vse naše navade ...	Freud,	ki v notranjosti vsakogar izmed nas odkriva	D
sem Poljak. V Vaših delih nikoli ni omenjen	Freud.	(Ta trditev ni točna, v Dnevniku je oče psihoanalize	D
Nikolaj Berdjajev, pa oče psihoanalize Sigmund	Freud,	začetnik evolucionizma Charles Darwin in bržkone	D
avstrijski nevropsihiater židovskega rodu Sigmund	Freud,	utemeljitelj psihoanalize (umrl leta 1939).	D
duševnosti, zlasti še po tistem, ko je Sigmund	Freud	na Dunaju leta 1900 objavil svojo Razlago sanj	D
sanjskega dogajanja, tega pa v njih ni. Sigmund	Freud	je rekel, da so kompleksi pot do podzavesti	D
Jaggerja Jerry Hall. Avtor je slikar Lucian	Freud	(vnuk slovitega Sigmunda), ki je zavrnil ponudbi	D
dražbi prodali za 5,8 milijona dolarjev. Slikar	Freud	je najbolj znan po vznemirljivih portretih bujnih	D
pretresle duhovno obzorje našega stoletja. Sigmund	Freud,	tedaj star 43 let, se je dobro zavedal, kakšno	D
Husserlova intenca Freudovi natanko nasprotna. Če je	Freud	meril na nezavedno kot nekaj, kar se zavesti	D
. 1998.06.23 41_SP.TXT:28442 . / Sigmund	Freud	Kraljeva pot do sreče ali navadno šarlatanstvo	D
ali je brskanje po duši, ki ga je utemeljil	Freud,	kraljeva pot do sreče ali navadno šarlatanstvo	D
stoletju, odkar je dunajski nevrolog Sigmund	Freud	odkril psihoanalizo.Zakoreninilo se je tako	D
fatalistični skromnosti hoteli doslej nič vedeti. Že	Freud,	pionir in prerok prihajajoče družbe terapij	D
izgubljena!« Katedrala v živem pesku - Sigmund	Freud,	izumitelj psihoanalize, je bolj kot kdorkoli	D
zapisal, da ne bo nikoli odkrita in raziskana.	Freud	ni dvomil, da se mu bo posrečilo prispeti do	D
zapisal ameriški pisatelj Theodore Dreiser.	Freud	- vodilna intelektualna sila 20. stoletja	D
nesporen Freudov pomen za razumevanje moderne.	Freud	je postal vseobsegajoče mnenjsko ozračje, je	D
pravljici o cesarjevih oblačilih stoji zdaj	Freud	pred očmi kritikov, ki v razkošnih teoretičnih	D
ne vidijo nič drugega kot fantazijske tvorbe.	Freud	je ustvaril zapleteno psevdo znanost, ki se	D
Kot meni kulturni zgodovinar Webster, se	Freud	za svoj uspeh nima zahvaliti prebojni moči svoje	D
mnogi drugi razbijalci tabujev in prekucuhi je	Freud	v svojem dolgem življenju postal iz upornika	D
V 700 strani debelem špehu z naslovom Zakaj	Freud	ni imel prav je Webster poskusil utemeljiti	D
obstranca na sledi za senzacionalnimi odkritji je	Freud	šel še dlje.Navdušen nad dunajskim internistom	D
Fanny Moser, ki jo kot paradnega konja opisuje	Freud	v svoji študiji z imenom Emmy iz N., nikakor	D
povsem znanega Tourettovega sindroma. Kako da ga	Freud	ni prepoznal, ko pa je bil nevrolog in osebno	D
posvečali klientom. Še posebej priljubljen je bil	Freud	pri ženskah iz judovskih družin, priseljenih	D
zahodnoevropskim merilom. Ta problem asimilacije je	Freud	poznal iz svojih izkušenj, pravi Shorter.Vsako	D
Židov takrat močno povečal. Večina se je kot	Freud	bojevala za novo identiteto in je pozdravila	D
kot pomoč za boljše razumevanje samega sebe.	Freud	je tudi sam doživljal nevrotične strahove, bilo	D
močno nagibal k izrazitemu samopoveličevanju kot	Freud,	ki se je izmenoma primerjal s Kolumbom, Mojzesom	D
Kot Don Kihot, ki je bil tudi paranoik, si je	Freud	izsanjal podobo veličastnega pustolovca, le	D
je prefiltriral svojo teorijo psihoanalize.	Freud	je takrat zaračunaval svojim bolnikom zajeten	D
pretrgal zdravljenje. V viharnih 20. letih je	Freud	končno zaslovel: psihoanaliza si je utrdila	D
hkrati pa zabavno. Kot pravi Sloterdijk, je	Freud	s svojim akademskim izraznim fondom razveseljivo	D
čimer si je po Websterjevem mnenju prizadeval	Freud,	ni bilo prav nič divje: analitik je kanil nagonske	D
njenih posledic. Izbruh nasilja leta 1914 je	Freud	(»Ves moj libido pripada Avstro-Ogrski«) pozdravil	D
elita evropskih analitikov. Leta 1938 je tudi	Freud	zapustil domovino.London mu je priredil veličasten	D
Veliki uspeh po ameriško prikrojenega nauka	Freud,	ki ni bil nikoli popolnoma prepričan o učinkovitosti	D
prefinjenosti.« Ta aristokratski kulturni ideal je	Freud	branil vse življenje.A kako se je lahko taka	D
Kot vedno znova opozarjajo kritiki, pa je	Freud,	ki je nekoč odprl vrata v terapevtski blodnjak	D
znanost? Nekateri poznavalci trdijo, da je	Freud	zavil svoj nauk v znanstveni plašč le na videz	D
je, kadar človek preživi svoje telo. Sigmund	Freud	Napoved za Slovenijo	D
jungovske psihoanalize. Podlago je pripravil	Freud	z odkritjem podzavesti, nadaljeval pa Jung z	D
Luciana Freuda, da bi mu poziral za portret. Ko je	Freud	prišel v studio, je našel svoj portret malodane	D
prijateljevanju do vse hujših kriz, ki jih je dr.	Freud	doživljal zelo boleče.Njun večplastni odnos	D
[2] E. Jones, The Life and Work of Sigmund	Freud,	Basic Books, New York, 1961 [3] The Origins	D
Wilhelm Fliess. Edited by Marie Bonaparte, Anna	Freud,	and Ernst Kris. Basic Books, 1954. [4] I.	D
stoletja najbolje zaslutila predvsem dva misleca,	Freud	in Marx.Morda se nas zato njegovi filmi še malo	D
stoletja najbolje zaslutila predvsem dva misleca,	Freud	in Marx.Morda se nas zato njegovi filmi še malo	D
ponotranji umrlega in začne novo življenje.	Freud	je kot bistveno nalogo žalovanja navajal »ločitev	D
nazadnje skozi pljučnico spravil na drugi svet.	Freud,	ki je s pomočjo psihoanalize potipal v našo	D
psihoanalizo, ki jo je okrog leta 1900 razvil Sigmund	Freud.	Preden je Freud svoje paciente polegel na	D
okrog leta 1900 razvil Sigmund Freud. Preden je	Freud	svoje paciente polegel na s perzijsko preprogo	D
vojsko terapevtov in romala tudi v London k Anni	Freud.	»Naletela sem že na stranke,« prvi Rotraud	D
ali drugi generaciji Dunajčani - kakor tudi	Freud.	Ja.	D
drugih mest to prednost, da so o vsem, kar je	Freud	odkril novega, najprej razpravljali na Dunaju	D
soodvisnosti. V Massenpsychologie und Ich-Analyse je	Freud	predvidel delovanje Adolfa Hitlerja: v določeni	D
kvantificiranje in verificiranje. Toda mar se ni	Freud	istočasno razglašal za racionalista? Bil je	D
stanje. Raziskovalno zasnovo psihoanalize je	Freud	definiral takole: prvič, psihoanaliza je sredstvo	D
Stvar moramo pojasniti drugače.	Freud	je nekoč dejal: tri največje narcistične žalitve	D
smo v svojem razvoju zelo blizu živalim. In	Freud	nam je povedal, da nismo gospodarji v hiši lastne	D
Psihoanaliza (1900) Utemeljitelj: Sigmund	Freud	Človeka za vse življenje zaznamujejo dogodki	D
treba nedovoljeno željo zatreti, potlačiti.	Freud	je zato mnogo let kasneje sicer skakal do stropa	D
postavlja ženski spol kot drugi spol. Celo Marx in	Freud	osnovni problem obravnavata s pozicije moškega	D
misleci te dobe: H. Bergson, M. Heidegger, S.	Freud,	K. Barth, K. Jaspers, N. Berdjajev, J. P. Sartre	D
psihologi, kot so bili Aristotel, Avguštin ali	Freud,	bi kateremu od znanstvenikov lahko kot predmet	D
nadomestek, psihoanalizo, katere utemeljitelj, dr.	Freud,	ni s svojimi seansami nikoli nobenega zares	D
F. Nietzsche Tako je govoril Zarathustra, S.	Freud	Tri razprave o teoriji seksualnosti, P. Jambrek	D
globinskih psiholoških teorijah 20. stoletja (	Freud,	Jung).Zato je naravno, da so jo inspirirale	D
dopisovanje med znanstvenikoma in pacifistoma.	Freud	je pritrdil Einsteinu, da ima človek čudovite	D
drugače povzpnejo na vrhove človeških piramid.	Freud	je upal, da bodo z večjo civilizacijo in kulturo	D
povedal, kaj naj bi bili civilizacija in kultura.	Freud	pa je v pismih Einsteinu izrekel tudi težko	D
avstrijski nevropsihiater židovskega rodu Sigmund	Freud,	utemeljitelj psihoanalize (umrl leta 1939).	D
Norost je privatna religija,« je zapisal Sigmund	Freud.	Psihoze in druge mentalne bolezni, narkomanija	D
pozabili. Zakaj Albert Einstein da, Sigmund	Freud	tudi, izumitelj plastike Leo Baekeland pa bržkone	D
odmevala glasba njegovega prijatelja Mahlerja,	Freud	pa odstiral nova obzorja znanosti o človeku	D
razstavljena v Avstriji. Naj spomnimo, da je Lucian	Freud	vnuk očeta psihoanalize Sigmunda Freuda.Po priključi	D
priključitvi Avstrije k nacistični Nemčiji je Sigmund	Freud	uspel oditi k sinu v Veliko Britanijo, kjer	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani