nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Da, vtis je, da je Freud nekoliko presenetljivo (in, zdi se, brez potrebe) na začetek spisa o kulturi svojo »objektivno«, »znanstveno« redukcijo religioznega občutka na preostanek prvotne povezanosti s svetom postavil morda prav zato, da bi zakril svoj lastni religiozni motiv. Ne za secirno mizo analitika, temveč v življenjski izkušnji je Freud naletel na nekaj, kar je preseglo njegovo zmožnost racionalizacije, skratka: na prav tisti presežek, ki ga je na začetku spisa religioznemu človeku v bistvu odrekel. Namreč, ali je lepa, pretresljiva, poetična in seveda nadvse simpatična misel, da je življenje na vseh ravneh, na ravni enoceličnega organizma, človeškega individuuma ali skupka teh individuumov v sestavu, urejenem s pravili, torej v kulturi, »boj med Erosom in smrtjo, nagonom življenja in destruktivnim nagonom« - ali je ta misel kaj drugega kot v bistvu religiozna tolažba, utemeljena prav na »oceanskem« občutju njegovega prijatelja Romaina Rollanda?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani