nova beseda iz Slovenije
intelektualci (Johannes Brahms, Clara Schumann, Sigmund | Freud | ...).V tem smislu je hotel, ki ga imajo nekateri | D |
je recimo človek, ki je »normalen« nevrotik - | Freud | je definiral normalnost, ki jo moramo vedno | D |
velikokrat želijo, da jih ujamejo, kaznujejo. | Freud | je ugotavljal, da že majhni otroci velikokrat | D |
kot žrtev družinske situacije, toda hkrati je | Freud | hotel poudariti, da je bila sama odgovorna, | D |
tudi kitajščine - 21. stoletje kot doba Azije | Freud | je nekoč slavno dejal, da po tridesetih letih | D |
nevropsihiater in utemeljitelj psihoanalize Sigmund | Freud | (umrl 1939). 1936 Italijani so zasedli etiopsko | D |
civilizira in oddaljuje od živalskosti, je dejal | Freud. | Doriez se ne strinja z njim. Njegovo čustveno | D |
resnici hočemo. V že kar pozni starosti si je | Freud | zastavil slovito vprašanje »Was will das Weib | D |
istem času namenjeni elektrošoki. Res je, da je | Freud | delal z visoko dunajsko buržoazijo.Toda bistvo | D |
zdravnik in je vseeno prakticiral psihoanalizo. | Freud | ga je branil v delu Die Frage der Laienanalyse | D |
lahko psihoanalitik tudi nekdo, ki ni zdravnik. | Freud | je trdil, da študij medicine ne pomaga ustvariti | D |
subvertiranja klasičnega psihiatričnega diskurza. | Freud | je bil nevrolog, ki je v diskurz psihiatrije | D |
je zgodovinar Richard Webster, avtor dela Why | Freud | Was Wrong, zapisal, da se je težko izogniti | D |
se umetniki Paul Coldwell, Jane Dixon, Lucian | Freud, | Jane Joseph, Peter Kennard in Cat Picton Phillips | D |
interpretaciji sodobnih kulturnih fenomenov - | Freud | je zelo spoštoval umetnost Renata Salecl je | D |
psihoanalitski prispevek k teoriji umetnosti? | Freud | je zelo spoštoval umetnost.Imel jo je za eno | D |
ublimacije, ki jih lahko posameznik doseže. Obenem je | Freud | odprl vprašanje, ali psihoanalizirati umetnika | D |
je na primer tekst o Dostojevskem, v katerem | Freud | predstavi tezo, da je pisateljeva epilepsija | D |
teoretiki in umetnostni kritiki ne znajo izogniti. | Freud | je zagovarjal tezo, da je treba ohraniti tak | D |
še dolgo razpravljali, toda tudi sam o njej | Freud | ni bil prepričan.V pozneje odkritih pismih in | D |
rekli, zlorabil, ali pa zato, ker je to v njih. | Freud | se je odločil za to zadnje. Zakaj Freud, ki | D |
Freud se je odločil za to zadnje. Zakaj | Freud, | ki je v začetku pacientkam verjel, ko so pripovedovale | D |
ali je dobro zdravil Emmo Eckstein, zakaj je | Freud | narobe svetoval zakoncem, manipuliral in prikrojeval | D |
Toda gre za čustveni zaplet. | Freud | je bil mamin čustveni partner; ko so sinovi | D |
Zveni zelo »cankarjansko«. Bi se Cankar in | Freud | dobro razumela? (Nasmešek.) Hm, ne vem, ker | D |
torej začne z njegovo zlorabo. Pravite, da je | Freud | v Ojdipovi zgodbi zelo dobro podoživel svojo | D |
strašni osamljenosti?« Svet, v katerem je živel | Freud | kot moški in mož, je grozljiv.Žena je že od | D |
To razvrednotenje izhaja iz odnosa z mamo. | Freud | je zelo dobro opisal, kako se ženska polasti | D |
hkrati se držiš tega, kar je dejal tudi sam | Freud: | afekti oziroma čutenja ne varajo.Miselno je | D |
katere moram ugotoviti nekaj novega. Tako kot | Freud: | na vsak način si je moral izmisliti nekaj novega | D |
poskušajo misliti drugače, terapevtsko: Kaj je | Freud | tu zasledoval.Zato ga potem tudi mirno popravljajo | D |
me bo zavrgla, usul se bo plaz kritik. To je | Freud | doživljal na znamenitem predavanju na Dunaju | D |
strašno navdušen, doživljaš strašno zavrnitev. | Freud | je stalno živel v tem svetu: svetu sovražnikov | D |
temeljnih spisov argumentira dr. Tomaž Erzar. | Freud | je bil, kot pravi, mamin čustveni partner in | D |
zanikanje in pripisovanje čutenj najbližjim je | Freud | prenašal v vse svoje odnose: z ženo, otroki | D |
Vso odgovornost za izgubo starševske ljubezni | Freud | pripiše otroku, ki mora staršem dokazovati in | D |
Wretched of the Earth (Fanon), Uvod v psihoanalizo ( | Freud) | , The Greening of America (Reich), Meje rasti | D |
strokovne javnosti. In ne le zato, ker je bil | Freud | začetnik psihoanalitične teorije, ker ji je | D |
najpomembnejših dogodkov v razvoju misli sploh. | Freud | je bil v tem pogledu s svojimi odkritji nedvomno | D |
izkoristimo že zlajnani očitek, po katerem je | Freud | že davno zastarel? Dr. Erzar, ki je po izobrazbi | D |
na Frančiškanskem družinskem inštitutu. In | Freud, | kot vemo, je bil od vsake religije zelo, zelo | D |
zgodnjega 20. stoletja sodi v isto kategorijo kot | Freud | in Nietzsche.Zraven je treba prišteti še Darwina | D |
imena psihoanalize: od Melanie Klein in Anne | Freud | do Jacquesa Lacana, Bruna Bettelheima in Françoise | D |
nevrolog, utemeljitelj psihoanalize Sigmund | Freud | (rojen l. 1856). 1943 Sprejet je bil sklep | D |
Tina Zgonik Lucian | Freud | v Benetkah Leta spolnega usihanja | D |
bienalu, in sicer v sekciji britanskih umetnikov. | Freud | je tedaj v reviji Encounter objavil svoj razmišljujoči | D |
dražji razstavni projekt. A vendar je še več; | Freud | izziva s svojim slikarstvom ravno odsotnost | D |
moreš več vstopiti v likovno zgodovino. Lucian | Freud | je nemara ključna osebnost angleškega slikarstva | D |
težko slikati. Odgovor bi bil, da pravzaprav ne; | Freud | ne slika nečesa, kar bi bilo šokantno; človeka | D |
nas, naj si to priznamo ali ne. Zakaj se je | Freud | osvobodil tako pozno in zakaj je ravno v zadnjem | D |
Marijan Zlobec Kdo je Lucian | Freud? | Lucian Freud se je rodil 8. decembra 1922 | D |
Kdo je Lucian Freud? Lucian | Freud | se je rodil 8. decembra 1922 v Berlinu judovskim | D |
1922 v Berlinu judovskim staršem. Oče Ernst | Freud, | mlajši sin Sigmunda Freuda, je bil arhitekt | D |
Parizu in Berlinu ter Rimu in Avstraliji. Lucian | Freud | še vedno ustvarja, kar kažejo zadnje slike na | D |
bolj nasvidenje Freudov psihoanalitični kavč (» | Freud | je bil dober PR-ovec in najboljši deskriptor | D |
pripadnikih judovstva, kot so Spinoza, Einstein ali | Freud, | tudi na področje filmske industrije (redko izpostavljeno | D |
Schwarzenegger in Haider. No, pa veliki doktor | Freud, | ki se je zaradi židovskega porekla pred vojno | D |
Absolut, seksualnost, zlo, nezavedno, morala, nič, | Freud, | Hegel in psihoanaliza.Besednjak nagovora, ki | D |
preverjenih psihoterapevtskih metod; da je bil | Freud | predvsem dober piarovec in da njegova analitična | D |
nacionalnih humorjev. Nekateri avtorji (npr. | Freud) | v agresivnosti šal prepoznavajo funkcijo sproščanja | D |
izkoriščajo psihološke oziroma psihoanalitske ( | Freud | je bil Ibsenu blizu) konotacije svojih likov | D |
oblike od tistih, s katerimi je imel opravka | Freud, | a to Freudu ne odvzema aktualnosti, temveč nas | D |
storiti v razmerju do svojega časa to, kar je | Freud | storil v razmerju do svojega.Aktualnost Freuda | D |
Žurnalistične zablode | Freud | je močno zaznamoval 20. stoletje in vplival | D |
žurnalistične zablode o Freudu uvršča: da je | Freud | ustvaril psihoanalizo kot psihoterapijo, ki | D |
slabih' presežkov, ki človeka delajo človeka.« | Freud | na delu Freudov opus je bogat in obsega tako | D |
pod pritiskom vedno novih odkritij, kot je bil | Freud. | Nekje je naravnost povedal, da je za vsako svoje | D |
transferno - kontratransfernem kontekstu, ki ga je | Freud | šele odkrival, meni Lunaček.Kljub temu so Freudovi | D |
erapevtski instrument in ker nam je bližja empatija.« | Freud | po njegovo ni bil empatičen analitik. Paciente | D |
čudno sliši,« nadaljuje Lunaček »mislim, da | Freud | ni bil posebno dober praktik, a to odtehta njegova | D |
analitičen sistem razmišljanja. Zato menim, da je | Freud | še vedno skrajno aktualen in da so njegove analize | D |
Osemnajstletna Dora ima vrsto somatskih težav. | Freud | se do interpretacije teh simptomov dokoplje | D |
petletnem dečku. S pomočjo Hansovega očeta | Freud | v dečkovih strahovih (npr. pred konji) prepoznava | D |
pridobljene na škodo seksualnosti.« Sigmund | Freud, | dunajski psihoanalitik Umetnina iz zlata | D |
ki se še do danes niso izpele, tu so živeli | Freud, | Mahler in Schönberg, Kafka in Kandinsky, Heisenberg | D |
dobri karikaturi. Mnogi pametni ljudje, npr. | Freud, | Kris ali Gombrich, so poskušali opredeliti to | D |
civilizacija, razlaga Bauman, ko je Sigmund | Freud | leta 1921 dejal: civilizacijo predstavlja odpoved | D |
se je podpisoval tedaj še malo znani Sigmund | Freud, | nenadzorovana dejanja bolnikov, nekatere duševne | D |
samozaupanje in spolno zmožnost, ga je psiholog Sigmund | Freud | predpisoval mnogim pacientom.Vendar s kokainom | D |
politika ni tuja oziroma zunanja psihoanalizi. | Freud | se ni soočal s 'psihologijo množic' na javni | D |
Alfredu Pritzu, rektorju dunajske univerze Sigmund | Freud | in generalnemu tajniku Evropske zveze za psihoterapijo | D |
tragedijo ali kot na priložnost. Kriza, kot je rekel | Freud, | proizvede tudi kreativnost.Muslimane pozivam | D |
Tri četrt ure pri Freudu » | Freud | je ključ mojega življenja.V 45 minutah mi je | D |
samo bronhitisa, temveč je globoko nesrečna. | Freud | je bil star 80 let in je očeta, ki je hčer pripeljal | D |
oblek za lutke v očetovi tovarni klobučevine. » | Freud | je ves čas gledal naravnost vame, niti za trenutek | D |
se vpisala na akademijo. Dve leti zatem je | Freud, | ki je bil židovskega rodu, pobegnil pred nacisti | D |
Kako je kavč postal sinonim za psihoanalizo | Freud | je svoje zadnje leto preživel v Londonu in v | D |
stanovanju na Berggasse 19 na Dunaju, kjer je | Freud | več desetletij živel in delal, so odprli 1971 | D |
psihoanalizo. Neozdravljivo bolni Sigmund | Freud | (1856-1939) - imel je raka v ustih -, je zadnje | D |
objavljen v Berlinu. Tako je postal v času, ko je | Freud | razvil svojo zdravniško prakso, kavč pribežališče | D |
nevropsihiater in utemeljitelj psihoanalize Sigmund | Freud | (umrl 1939). 1895 Rodil se je ameriški filmski | D |
postopki, ki jih vodi Mestna občina Ljubljana. | Freud | je mrtev.Živel Freud! | D |
Freud je mrtev. Živel | Freud! | O tem, ali je Sigmund Freud živ ali mrtev | D |
Živel Freud! O tem, ali je Sigmund | Freud | živ ali mrtev ter zakaj še živi, če je tako | D |
razpravljajo v treh mestih: v češkem Priborju, kjer je | Freud | preživel prva tri najobčutljivejša leta, na | D |
travmatično΄«. V razmisleku o svetu in družbi | Freud | ni zastarel, ker govori o svojem času.Nasprotno | D |
razmerju do lastnega časa napraviti to, kar je | Freud | storil v razmerju do svojega. Čeprav omemba | D |
in del korporativnih ideologij, medtem ko je | Freud | vse življenje vztrajal, da je psihoanaliza bistveno | D |
polagala vse svoje upe, imela marsikaj povedati. | Freud | je o sebi sicer dvakrat skušal zabrisati sledi | D |
in uredil, napadel Freudov Ojdipov kompleks. | Freud | je sprva verjel, da so simptomi pacientk posledica | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |