nova beseda iz Slovenije
so izgovarjale svete besede kakor v spanju, | duša | jih ni slišala in ne razumela.Pričela je znova | A |
velikonočnih zvonov, pesem čisto, kakor njena | duša | in njeno nezavedno upanje... »Tončka! | A |
kakor roža v gorki sobi se je razcvetela njena | duša, | ko so zunaj, v hladnem aprilovem vetru, komaj | A |
čutila Malči, dokler se ni razcvetela njena | duša | kakor roža v topli sobi. Zdaj je odprla | A |
tem dolgočasnem dvorišču je bila ob tej uri | duša | in roka človeštva.Najvišja duhovna, posvetna | A |
- Brat je bil dobra | duša | in imel me je rad; samo zgovoren ni bil nikoli | A |
tekla v bistrem curku iz lesenega žleba. In | duša | mi je bila bolj vesela, noga je stopila čvrstejše | A |
božji, spovednika, svetega možá, da zadobi moja | duša | mir!“ Druge sence se vzdignejo izza grmovja | A |
mož!“ - ”Spovednika mi dajte, da zadobi moja | duša | mir!“- | A |
spovednik, hitro jo reci, da se ne prelije prepolna | duša! | Grešnik je vstal. | A |
objel in poljubil. ”Bratje, ozdravljena je moja | duša! | Bratje, neskončno usmiljen je Bog! | A |
njenih rosnih, rjavih oči me je poljubil. ”Anka, | duša | moja, že tri leta čakava, tri težka, dolga leta | A |
te solze, lije ta kri? ”Ali to zebe, Anka, | duša? | Zavij se!“ | A |
krog pasú ter jo privil k sebi. ”Ne glej tja, | duša! | Bog jima bodi milosten!“ | A |
si povedal, kam da se popeljeva!“ ”Tako je, | duša! | Nekje na svetu mora biti sreča tudi za naju, | A |
obraz, ali midva ji nisva nič zamerila. Anka, | duša, | kaj ni bilo dovolj ?Ne dovolj let vdanosti in | A |
z zemljo zraste, ko je dopolnitve čas! Anka, | duša! | - | A |
hlapčevsko delo ustvarjena! Kadar opravlja gospa | duša | svoje najimenitnejše in najsvetejše opravilo | A |
pozabljene gostilne za katere se navadno živa | duša | ne zmeni ...Pravil sem zadnjič nekomu o nizki | A |
davnih časov ... nesreča je samó, da se živa | duša | ne zmeni zanj ...Zdi se ljudém, da ta bitja nimajo | A |
svojo vrednost za osla - teh ljudí ne rabi živa | duša. | Niti sami nimajo veselja nad seboj. | A |
sami nimajo veselja nad seboj. In vendar je | duša | v njih.Časih zašepeče nalahko, v trenotku od | A |
bilo mogoče, da bi se bila porodila ta nedolžna | duša | v tej blatni ilovnati posodi in da bi se razbila | A |
spoštovanja zaradi večnih del, ki se nanje pripravlja | duša, | speča v njih nevrednem telesu. To spoštovanje | A |
so besedníki narodovi otožna gobezdála, kajti | duša | je nedolžna nad njih besedami; genljívo je, | A |
telesu v grob smradljive zakotne vasí? Njegova | duša | vêne in hira in pogine, če nima brašna s seboj | A |
noben način ne; takó govorí pisana zapoved. Vaša | duša | je rešena in zató nimate zunaj nobenega opravila | A |
... Njena | duša | si je zaželela Rade Milovanovića; in Rado Milovanović | A |
njenimi očmí sedmi raj nevernega proroka ... Njena | duša | se je dvigala, mehki udje so se tresli v nebeškem | A |
- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- | Duša | Lejlina je plavala v razkošju, katerega ni razumela | A |
”Ti nočeš ... ti nočeš ...? Govori, | duša | ...“ Ona je segla v nedrije. | A |
šepetalo o zaljubljenih skrivnostih ... ”O Hölty, | duša | sentimentalna, kaj bi ti dejal da bi slišal | A |
voznik vlekel in tekel, konj pa švrkal ... Ljuba | duša, | ti si voznik in jaz sem konj, ki so mu na stara | A |
Groza tistih noči leži samó na moji duši, a moja | duša | je preslaba, da bi se ne zgrudila pod tem bremenom | A |
stroji. V tej mrzli sapi filistrstva jim je | duša | ovenela in poginila.Kar je vzvišenega in nesebičnega | A |
diha hladna sapa njihovih kril. Takrat je moja | duša | čudovito občutljiva, srebrna struna, ki zazveni | A |
In ne samo to. Zdi se mi, da moja | duša | ni od te zemlje.Rodila se je kje drugod in zdaj | A |
zraven ironija in zasmeh. Očitno je, - moja | duša | ni na svojem mestu in telo ji je samo v nadlego | A |
za oglom njegov oguljeni frak, ne misli živa | duša | več nanj.Ne, tituluš nikakor še ni glavna stvar | A |
dobro je, da se ni zgodilo drugače. Vsa moja | duša | je zahrepenela po nji, po njenih smaragdnih | A |
razložila na vekomaj. Svobodo je okusila njegova | duša, | Bogu je bila blizu in se ni bala ničesar več | A |
bi verjel prijatelju, a če bi bila njegova | duša | potrta, bi se vdal sovražniku.Niso bili lasje | A |
je ležala preko doline; oči je niso videle, | duša | pa jo je globoko občutila. Ko je stopal Jareb | A |
in zasopljen; in čudo prečudno: Grajžarjeva | duša | je zadobila mir, nihče ga ni več srečal ne podnevi | A |
ponoči so vrata zaklenjena. -- Zbogom, ljuba | duša, | mudi se mi še dalje.“ Martinov je hitel v | A |
/ . / stran 145 . / Kje si, cigan, grešna | duša? | Zdaj pridi in prinesi harmoniko s seboj! | A |
stranij, a zvedeti nisem mogel ničesar. Živa | duša | je ni videla, naše Klare!Nihče se je ni spominjal | A |
prišla dacarka do tega odkritja, ni vedela živa | duša; | tudi ona sama ne.Toda brezovška gospoda je bila | A |
stvarmi, ki jih ne . / . / stran 42 . / rabi živa | duša? | Kdo jim je bil zapovedal, da naj pojo, da naj | A |
Vse po potrebi. Treba je, da živi | duša | in treba je, da živi telo. Jaz sovražim kompaktno | A |
prilikah, ne govore veliko. V neznatnosti se pojavi | duša, | v polizgovorjeni, brezpomembni besedi, v pogledu | A |
da boš čez leto dni klavrno poginil. Tvoja | duša | se povzdigne k zvezdam --“ ”K zvezdam!“ | A |
”-- tvojega telesa pa še pes ne bo oblajal. | Duša | je odpravljena, tako tudi vse podobne besede | A |
z vso resnobo in z vsem srcem: če je ubita | duša, | bi ubil telo.“ Gledala sta si v oči in sta | A |
”Tvoje, Peter! Moje stvari, moje telo, moja | duša, | moja usoda, Matilda in, Peter, in to moje zadnje | A |
domov, so bile moje noge utrujene, toda vsa | duša | mi je trepetala od neznanega razkošja... Zagotavlja | A |
svoje veličastne zunanjosti. Poznala ga ní živa | duša | v vsej tej gneči...”Jaz sem čisto sam na svetu | A |
belima rokama. Teló hodi po sobi, po vrtu, - | duša | ne vé o tem.Izgubila se je med zvezde na večernem | A |
mu do pasú, a kozarca vode bi mu ne dala živa | duša... | Eskulap se je poslovil in na zadnjici mu je vztrepeta | A |
je kralj brez kraljestva. Rahla in poštena | duša, | kakor je bil, si je delal kralj Malhus različne | A |
IV Milanova | duša | je bila mirna in lahka, najmanjša skrb ni ležala | A |
zalite njene plašne oči. ”Ne boj se, Milena, | duša | moja, jaz sem tvoj dragi in tvoj brat in tvoj | A |
zvijajoče se in drgetajoče, je spoznal, da ni | duša | samó v človeku.Kar je bilo dotlej nevidno, je | A |
čevlji, zato ker so bili spodaj, kjer jih živa | duša | ni videla, še skoro celi, zgoraj pa so pokali | A |
njem; bilo ti je dano od rojstva, kakor čista | duša, | zvesto srce in vesele oči. Krivica, ki opljusne | A |
posebno znamenje, ki ga razodeva že izdaleč. | Duša | se pozdravi z dušo, predno se oko začudi očesu | A |
telesu, kako mu valovi po žilah čistejša kri. | Duša | si oddahne, se nasmehne, vso jo prevzame občutek | A |
ob teh besedah glas matere Smrti in vsa moja | duša, | ves moj ubogi, ponižani jaz je bil uklenjen | A |
vendar je že storjen, dopolnjen, je že bil. | Duša | je šla po svojih potih, kadaver pa leži tam | A |
težke ure, tvoja mladost, tvoje telo in tvoja | duša, | da je vse od začetka do konca, kar si imel in | A |
”Kaj bi meni starodavna šega? Moja | duša | ni vredna snetivega zrna: le v nadlego bi ti | A |
prahu in sonca. Gledal je, videl ni; njegova | duša | pa je verno poslušala.Prvikrat v življenju so | A |
milost!“ Tako je rekel in se je nasmehnil, | duša | pa je šla poslušat pesem še lepšo. Kurent | A |
da bi ne pil, kaj da ne bi vsega zapil? Ljuba | duša, | privošči mi žganja, še sama ga pij!Za koga bi | A |
Kdo bo oblečen, kdo bo nasičen? Ljuba | duša, | nič ne jokaj - kdor je obsojen, bo obešen, pa | A |
si bo na vekomaj! - Privošči mi žganja, ljuba | duša, | privošči počitka!“ Kurent je poslušal to | A |
in tvoja pot drži v bridkost še večjo! Čista | duša, | veselja vredna - strašno te je Bog blagoslovil | A |
ker ne veste, v kakšnem razpoloženju je moja | duša | ...“ Glasen krohot je pozdravil to patetično | A |
kazen na zemljo enakomerno in počasi, in živa | duša | se ni zmenila zanjo.Judje so sleparili, profesorji | A |
komplicirana, površnemu opazovalcu nerazumljiva | duša! | -- Toda glej, -- on umrje brez vsakega romantičnega | A |
bile uprte v tisočletno kraljestvo in njegova | duša | je bila od upanjanasičena in napojena.Ubog in | A |
nasmehljale. »No, daj, da ti poljubim roko, ti | duša | moja!«Vesele so bile zdaj njegove oči, toda | A |
maškaro ... in če ti ni prav, ti dekle, te živa | duša | ni prosila, da se brigaj za tuje ljudi!... Tam | A |
ki je bila na ubogem srcu ... Ni videla, njena | duša | pa je čista in brez zlobe, neoskrunjena pojde | A |
pogledala poetu v obraz, kakor pogleda močna | duša, | ki spozná v prvem hipu človeka, sočutja potrebnega | A |
”Ne pij!“ ”Prinesi, | duša! | Moja svatba je danes!“ | A |
”Človek je stvarnik, drugače ni človek! | Duša, | ti misli, pa misli karkoli! Roka, delaj, pa | A |
omamljeno, ko je spal tvoj pusti razum in je | duša | sama bdela ... duša, ki je pravična in ustvari | A |
spal tvoj pusti razum in je duša sama bdela ... | duša, | ki je pravična in ustvari spako po svoji podobi | A |
umetnik! V eni sami noči se je vzdramila tvoja | duša | in se je sama ustvarila ... Zjutraj te je bilo | A |
zaspal. Govorili smo tišje, skoraj strahoma: | duša | angelova je bila med nami ... Prestrašil sem | A |
tleh, uklenjene, omamljene, napol slepe; moja | duša | spi; vzdramila bi se rada, kriči v sanjah, širi | A |
In daleč je Kristus. | Duša | je zavržena, brez tolažbe in molitve; skrila | A |
večerjat. Tako ji je bilo, kakor da sta telo in | duša | v tesni kletki, vse pretesni, zatohli in temni | A |
streho, ali reci le besedo in ozdravljena bo moja | duša! | ...“ | A |
neizrekljivi radosti, ki jo mora občutiti človeška | duša, | kadar pričakuje, da sprejme Kristusa samega | A |
prikipela do vrha ter pognala siloma solze v oči. | Duša | je bila potrta brez vzroka; telo je bilo utrujeno | A |
je mislil in rekel, je komaj občutila njegova | duša; | bežne pene nad črnim, tihim jezerom bridkosti | A |
táko nagnusno, zavaljeno žival, kakor je njena | duša! | Smehljajo se ustnice, tiste polne, ki znajo tako | A |
tisoče ljudi živi tam doli - kakšno življenje, | duša, | Bog se usmili!- Človek se je bil samolastno | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |