nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kako se je useknil Peter Mozolec/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
To je tisti strašni trenotek po storjenem grehu: čisto poleg je, ni še v usmiljeni preteklosti, drži se rok, lic, ustnic, las, kakor nagnusna, strjena tekočina, izprijeno laško olje; ne dá se izmiti, ni se mu móči otresti, pa vendar je že storjen, dopolnjen, je že bil. Duša je šla po svojih potih, kadaver pa leži tam in smrdi.
Zrak je do roba nasičen prahu, tobakovega dima, potú, pljunkov, nemarnih pogledov in spolzkih besed; pljuča se krčijo in upirajo, kakor da bi jih silil z gnojnico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani