Tudi njih se nahaja dovolj v Primorju, v službi in na svobodi, v tujih in svojih hišah. Nekateri žive ondi le začasno, drugi zopet stanovitno; če ujamejo kak dobiček, frče nekateri naprej, da oskubejo še koga drugega; drugi pa se oženijo, odpro kako štacuno ali krčmico in pravijo: »Naš dom bo tukaj; mati božja trsatska bodi nam milostljiva; blagoslovi naše trude, ki se bodo vršili pred tvojimi očmi. Tebe ne mislimo nikdar več zapustiti, pa nas niti ti ne zapusti.«