Skozi reže polknic so sevali bliski, grmelo je, da so podrhtavala tla, in lilo je kot za stavo. Vstal sem, odprl vrata na vrt in se opotekel nag v naliv: imel sem občutek, da se name zliva slap, skozi dež, ki mi je zalival oči, sem v trepetavi svetlobi bliskov videl pokrajino kot pokvarjeno sliko na televizijskem zaslonu. Ob vsakem močnejšem blisku sem čakal, da bom uzrl na ograji Mano, da se mi bo poredno nasmehnila kor sosedov Nejček, kadar pokuka na to stran.