Bil je to bister, štiridesetleten graničar z rjavimi brki. Tisti večer, ko je dež nabijal na vrata in okenca graničarske barake v visokem snežniškem pogorju, ko je veter tulil in so šumele jelke, je komandir karavle imel pred seboj razgrnjen vojaški zemljevid. Poleg pa je ležalo pismo kapetana Trnka, v katerem mu strogo zaupno piše, naj v največji tajnosti kontrolira mejo.