davkar (62-161)

ga je Srakar izvolil za svojega perorezca in	davkar	je s tem dobil poldrugo uro, ker je sicer od	A
depozitni urad, ali se nista morebiti gospod	davkar	in gospod kontrolor v kaznivem sporazumu polastila	A
so skoraj sami samci: sodnik, njegov pristav,	davkar	itd.Dandanes kdo se pa še ženi?	A
urada ‒ prvi je bil vsakikrat na vrsti gospod	davkar	in vse je ostrigel in obril ali oboje, kakor	A
da ga je naglas pokaral, tvegajoč, da ga bo	davkar	razumel, gospod oficir pa vsaj slišal.Toda Milan	A
ga tale Milan lomi, on se mora pa usajati.	Davkar	je začutil, da se nekaj godi, četudi podrobnosti	A
usode, in to so občutili vsi enako silovito.	Davkar	je privzdignil levo obrv.Vili je pobesil roki	A
zganil, da bi ji kakorkoli priskočil na pomoč.	Davkar	je že mislil, da se bo meni nič tebi nič obrnila	A
Najmlajši in najlepši,‘ se je v sebi jedko posmehnil	davkar.	Ivanka je vprašala:	A
lisjakom, viš ga, vraga!‘ je v glavi že kombiniral	davkar.	‚Ne bi si mislil, da je kozji fiks še tako pri	A
brenčala ko sršen. ‚Oslarija!‘ je pomislil	davkar	in se branil občutka nelagodnosti, ki mu je	A
med temnim zelenjem bela srajca; človekoljubni	davkar	cepi lesnike, z bistro pametjo in ročno roko	A
ramežljivo zardela ušesa ... Otre si čelo človekoljubni	davkar	in pogleda v dolino.Tam spodaj, daleč, že v	A
svojem srcu: ”Glej, kaj ni tam pod sveto Trojico	davkar,	ki cepi lesnike?“In tudi davkar je zasenčil	A
sveto Trojico davkar, ki cepi lesnike?“ In tudi	davkar	je zasenčil oči z dlanjo in je pomislil: ”Glej	A
bil prav tako zapeljivi kakor človekoljubni	davkar;	če se zasveti v temi sončni žarek, ki je bil	A
je sedelo nekoliko uradnikov: neskončno suhi	davkar	Mavricij Prestol, ki je bil ponosen edino na	A
zatopil Vrtalka v globoko premišljevanje, prične	davkar	vnovič: ”Meni se čudno zdi,“ pravi, ”da vam	A
GOSPOD	DAVKAR	SE JE ZAMISLIL Kakor bi gledal pred sabo	A
Ali prvotni atom je ostal ... Gospod	davkar	se je zamislil ... Tam zunaj se je razpenjalo	A
in čudom na to veliko, črno zemljo. Gospod	davkar	je gledal skozi okno, v pisarni pa je zdaj pa	A
čelo in zagrnejo z nočjo brezskrbne oči! Gospo	davkar	se je zamislil ... Bil je človek blizu šestdesetih	A
onim pomladnim, dvajsetletnim duhom ... ”Gospod	davkar	... prosim --“ Dolg adjunkt s filistrskim,	A
je bil lahkomiselni Jerina in tam starikavi	davkar,	rodoljubni učitelj Šviligoj, plešasti sodni	A
in se ”izborno zabavala“ večja družba: gospod	davkar	in njegov adjunkt, gospod doktor, gospod poštar	A
jih je: gospod poštar, gospod doktor, gospod	davkar,	gospod adjunkt ... vsi!In gospod Skočir bo agitiral	A
suknjah in belih kravatah (gospod župan in gospod	davkar	sta imela celo visoke cilindre), gospe in gospodične	A
rejeni poštar v fraku in še višjem cilindru, -	davkar	in davčni kontrolor, oba v frakih, cilindrih	A
ju je pozdravljal z obema rokama. ”Poštar in	davkar	... bog vaju živi!... Kakšna praseta!“	A
dolgočasili navadni gostje: Evstahij Flerin,	davkar	v pokoju, debel človek z bleščečo plešo in gromovitim	A
”Ali ste bili na gradu?“ ”Na gradu, gospod	davkar!	...Dovolite?“	A
Prisedel je in si dal prinesti vina.	Davkar	je bil debel, neokreten človek, rdečega mozoljčastega	A
Jaz napósled nimam nič zraven...“	Davkar	je vstal nekako zlovoljen, oblekel suknjo ter	A
Glejte, glejte ... komar!“ . / . / stran 160 . /	Davkar	se je zasmejal. ”Ti pa komar!	A
plačal sam!“ je rezko in na kratko odgovoril	davkar.	Nadučitelj je bil zlovoljen, ker se je bila	A
je odprl usta, pa ni vedel kaj. Takrat je	davkar	narahlo potrkal s prstom po mizi; ves resen	A
”Kako poznamo? Kako poznamo?“ je vzkipel	davkar	in ni več poudarjal zlogov. ”Kaj pa zadnjič	A
glas od zunaj. ”Zadnjič?“ je dolgo zategnil	davkar;	v njegovem vprašanju, v eni sami besedi, je	A
obesili!“ Trepetaje, ves bled, je poslušal	davkar	to strahoto.Vsi drugi so gledali nanj z očmi	A
Notar mu je strmel v lice in ni nič razumel;	davkar	pa je tišje, polagoma in zelo razločno dostavil	A
in drugega nič!“ je trdo in mirno odgovoril	davkar.	Nadučitelj je izpregovoril z visokim, sladkobnim	A
potreben vpričo nadzornika. ”Omenili ste, gospod	davkar,	tudi moje ime.Omenili ste ga v taki zvezi, da	A
je?“ sta planila hkrati notar in nadučitelj;	davkar	se je smehljal, kocinasti brki so se mu tresli	A
večna luč in prižiga tam, kjer ni treba ...“	Davkar	si je bil naslonil čelo v dlani, mižal je in	A
Ne obadva - vsi trije! Čemu pa si hodil,	davkar,	ti bogotajec in puntar, dolgih štirinajst dni	A
z obvezano glavo?“ Na vseobče začudenje se	davkar	ni razsrdil nad dacarjem, temveč nad debelim	A
Mislim, prav zares!“ se je hripavo zasmejal	davkar.	”Torej le misli ... tudi jaz mislim!“ je težko	A
tebi, notar, tvoja pravičnost ... kakor tebi,	davkar,	tvoja poštenost ... kakor tebi, poštar, tvoja	A
Od leve strani je prišel notar, od desne	davkar.	”Dobro jutro!“	A
nestrpnostjo; ali meni se ni mudilo nikamor ...	Davkar	je prihajal v pisarno zelo pozno; ob desetih	A
Ej, dušica, ne tolaži se! ”Hvala, gospod	davkar;	počutim se imenitno; moj obraz je mršav samo	A
grozeče mrmranje iz grla. Videli so, da je prišel	davkar	Bandel. Mož je šel s prezirljivim nasmehom mimo	A
da sem se oglasil, preden ste me pozvali.« »	Davkar	Bandel?« se je skušal narediti uradnik popolnoma	A
nepristranskega, kakor da Bandela ne pozna, »ali govori	davkar	Bandel?« »Davkar Bandel, kakor ste blagovolili	A
Bandela ne pozna, »ali govori davkar Bandel?« »	Davkar	Bandel, kakor ste blagovolili poklicati me predse	A
Bandel odpre vrata v vsako hišo?« se je pobahal	davkar.	»Tudi pri Porzii?« je vprašal sodnik.	A
poslušal, ko mu je Bandel razkazoval, kako ume kot	davkar	svojo službo, koliko mu nese in kakšne sitnosti	A
in preveč občutljive vesti,« je menil hladno	davkar.	»Misliš?« je vprašal še vedno nepomirjen sodnik	A
nepomirjen sodnik. »Verjamem,« je odvrnil zopet	davkar	in dodal, ali sme prostodušno kaj svetovati	A
zaključil sejo. Tegá je bil najbolj vesel stanovski	davkar	Simonetti.Brez računov je prišel k seji.	A
»Tako? Ali je bil Tonin	davkar?	« je vprašal strupeno grof in se sam začudil	A
Niso mislili, da bi jim utegnil katerikoli	davkar	kaj vrniti.Saj niso sami dobro vedeli, koliko	A
deželi grozijo mitnicam. Vstal pa je stanovski	davkar	gospod Roglovič in je rekel: Branijo se plačeva	A
rečemo, da bi bila sploh krivična. Tam je	davkar	široko sedel in, prepričan svoje veljave, tobačnico	A
Vrbanoj? Kdo je to, kaj je, kje je?« vikajo	davkar	in njega kontrolor, učitelj in dva trgovca,	A
Saj se dobi tudi soba z zajtrkom vred!« meni	davkar.	»In s postrežbo!« roga se doktor in	A
nekoliko neroden - pri ženskah!« »Prijatelj	davkar!	Nič ne bode!« vzklikne doktor in pri glasnem	A
vzklikne doktor in pri glasnem smehu pomaga tudi	davkar	ob svojih troških. Okoli enajste ure	A
korakov od drugih. Poštar je še vedno kašljal,	davkar	pa, ki je stal s svojimi hčerami blizu adjunkta	A
vas je dal - ali še ne veste?« zagrohota se	davkar	in njega hčere mu takisto pritrdijo.	A
gospodarjev iz Babinega polja, oče Krača in njega sin,	davkar,	in poštar, oba trgovca grobeljska - vsi so bili	A
tudi že med vrati, ko so vstajali adjunkt in	davkar,	notar in poštar in drugi razen duhovnikov, da	A
»No, ta je vendar srečno pod kapom!« deje	davkar.	»I, seveda!	A
vsem vzkliku ni nič odkitega, nič veselega.	Davkar	se je spomnil svojih treh hčera in njih tihe	A
takšna čast gre samo gospem, samo gospem!«	Davkar	mu je odgovoril samo z divjim postranskim pogledom	A
premalo!« pošali se notar. »Čuješ li, prijatelj	davkar?	« vzklikne doktor in zopet potrka svojega soseda	A
ali si pil preveč ali premalo?« razhudi se	davkar,	dočim se drugi glasno smejejo. »Premalo	A
kriplje trdil, da imaš tudi ti preveč - deklet!«	Davkar	si ni mogel več pomagati; hudomušnemu sosedu	A
goljufal pri kupčijah, pa ga ni sram, da ga takle	davkar	ustavi na cesti ali v gostilni in mu preiskuje	A
ki je samotna stala v vrteh. Oče njen je bil	davkar,	visok in malobeseden človek, vesten in točen	A
Toda grbavec se ni zravnal.	Davkar	je pustil cigarete, ker se je še bolj dušil	A
odpravil samo Pécuchet. Navzoči so bili župan,	davkar,	stotnik, drugi meščani in njihove soproge, gospa	A
škodljiva za posest. »Motite se,« je rekel	davkar.	»Dajte no!	A
”Mož pri oknu“ (”Narod“, 1897), ”Gospod	davkar	se je zamislil“ (”Slovenec“, 1898), ”Pismo	B
nujno vsaj črtice: ”Mož pri oknu“, - ”Gosp.	davkar	s. j. zam.“,”Pismo“, ”A jaz pojdem“, ”Glad“	B
Davčna služba 2000 En	davkar	za tisoč zavezancev Ljubljana -	D
ministrstvu. J. T. Martin Modic - prvi bistriški	davkar	Slovenska Bistrica -	D
pretežni del svojega službovanja je preživel kot	davkar.	Na davčni upravi v Slovenski Bistrici je nastopil	D
zraku neobstojna lahka kovina, 36. nekdanji	davkar,	37. skupina oseb, ki koga varuje. Navpično	D
Neresnična je tudi trditev avtorja, da sem kot »	davkar«	denarno stimuliran po mesečnih seštevkih vrednosti	D
Rešitev prejšnje križanke Navpično: 1. Sašo, 5.	davkar,	11. Aleks, 13. glavkom, 15. vzreja, 17. Britta	D
zaljubljen in razumen, mu ni dano tudi, da bi bil	davkar	in hkrati priljubljen.« Glavni argumenti velikih	D
levi krak reke Drine v Črni gori, 19. nekdanji	davkar,	20. aloji podobna tropska rastlina, 22. drča	D
najuglednejši finančnik, Simič najuglednejši	davkar	Ljubljana -	D
ponudi ustrezno rešitev. Da se mora nekdanji	davkar	ob pokalu FIFA fotografirati brez vabljenih	D
bilo treba plačevati nikakršne dohodnine. Prvi	davkar	Ivan Simič je moral javnosti odgovarjati na	P
delovnega razmerja, pod katerima je podpisan vrhovni	davkar	Ivan Simić.Čeprav je Simič s tem, ko je vlada	P
tem ostanejo brez besed. Kdo bo novi prvi	davkar	v državi?Omenili ste, da Mojci Centa Debeljak	P
kokoši. Nekaj smo jih hoteli pritajiti, a jim je	davkar	natresel zrnje in so kar same pritekle na dvorišče	P
zakon prepovedal seks! 2. Ivan Simič, prvi	davkar	‐ po dvajsetem avgustu bodo vse tiste državljane	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 62

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani