Avguštin je bil tako srečen, da je sčasoma izpazil, kako mora biti pero vrezano, da Srakarju najbolje služi. Torej ga je Srakar izvolil za svojega perorezca in davkar je s tem dobil poldrugo uro, ker je sicer od desetih do poldvanajstih rezal peresa. Zdaj mu tega ni bilo več treba, ker mu je znal Avguštin bolje pogoditi; da pa bi imel to poldrugo uro vendar kaj opraviti, prinesel je vsak dan s seboj deščico in od nje rezljal zobotrebnike.