Kje so tisti trenotki, ko ne čuti srce v sebi ničesar zlega, ko ne vidi temnih senc, ki padajo od vsake najmanjše, najbolj nedolžne stvarce, širijo se in vzpenjajo vedno višje, razpregajo vedno dalje in dalje, -- rišejo gube na mladostno čelo in zagrnejo z nočjo brezskrbne oči!
Gospo davkar se je zamislil ... Bil je človek blizu šestdesetih let.