nova beseda iz Slovenije

cigan (301-400)


Čista večerna sapa kmalu zdrami opata.      Cigan      mu od nekod prinese vode in jesti.Črna noč spet  A
v kak zaveten grad v okolici. »Kam?« vpraša      cigan.     »Na Mačerolcu sem bil, tam ni gospoda; kakor  A
človek more oteti. »Na Kozjak?« pravi zategnjeno      cigan,      »tam sem se namenil novega gospodarja postaviti  A
Kozjakov je janičar!?« »Resnico govorim,« odgovori      cigan      ter pripoveduje na kratko reči, kakor jih mi  A
mu je bilo hudo, vrlemu možu, ko je videl, da      cigan      hoče vse to storiti ne iz spokornosti, ampak  A
misleč, da se ga bode tako iznebil. Ko sta se      cigan      in opat razgovorila dovolj, pelje ga oni v skrivališče  A
častitega duhovnega gospoda spoštljivo sprejeli.      Cigan      pa je bil premoder, kakor da bi bil ostal tam  A
popolnoma okreval od tedanje omedlevice, ko mu je      cigan      razodel usodo njegovega sina.Svojega brata Petra  A
biti, da mu je brat otroka prodal. Da je bil      cigan      ušel iz zapora, to mu je podrlo zadnji up, da  A
je tuj človek prišel v klošter ‒ namreč tisti      cigan,      ki je bil pred nekaj časom zaprt.Nihče pa ni  A
vpraša cigana. »I, jaz imam svojo pot,« odgovori      cigan.     »Zato vam rečem: ne morite me ne, ako imate take  A
kaj povedal. »Vaš brat je neumna zver,« jame      cigan.     »Najprvo mi proda vašega sina, da ga odpeljem  A
Lahko si mislimo, kako je bilo Marku, ko je      cigan      tako govoril. »Govori, človek, jaz te bom obdaroval  A
bil vaš brat toliko nehvaležen,« pripoveduje      cigan      dalje, kakor bi bilo to kaj navadnega, »da me  A
bila ta rešilna lina neznana vsemu kloštru. Ali      cigan      je bil izvedel od opata, kako bi se prišlo v  A
ukrasti se v klošter; samo zviti in neustrahljivi      cigan      je bil za to reč. Za to pot iz zaprtije je torej  A
reč. Za to pot iz zaprtije je torej povedal      cigan      Kozjaku in drugim kloštrskim bratom.Dvomiti  A
bi bili zdaj menili za trdno, da jih je hotel      cigan      izdati, kajti Turki so se plazili tik okoli  A
luknje, po kateri je on v klošter prišel.      Cigan      pa, vajen zvijače in naglosti v premišljevanju  A
skrivnem priti. »Lisjak gre prvi v past,« pravi      cigan,      »gotovo pojde glavar naprej, kaj ko bi ‒« in  A
janičar velikan s tremi pajdaši znotraj, ko      cigan      in nekateri hlapci, skriti v temi, s silo zaloputnejo  A
vojake od zunaj, naznanjaje jim, da je še živ.      Cigan      je šele končal boj od znotraj, priplazivši se  A
tudi oni trije so ležali. Dasi je že stari      cigan      imel moči kakor medved, potreba je bilo veliko  A
vklenili silovitega janičarja, ki je bil, kakor je      cigan      vedel ‒ Jurij Kozjak. Ni bilo težko braniti  A
glavarja turškega; to je bilo nekaj, kar je      cigan,      najboljši izmed vseh brambovcev, tudi brž porabil  A
videti, kako so mu podložni zvezovali sina (kajti      cigan      mu je bil razodel, da je le-ta njegov edinorojenec  A
Bode ga li razumel?      Cigan      mu je obetal, da bode on dognal to reč; tudi  A
skrbi. Počasi, vsak dan nekoliko, pravil mu je      cigan      njegovo lastno zgodbo; kako je imel bogat oče  A
je odpeljal na Turško in za janičarja prodal.      Cigan      se ni motil. Janičarju je ta povest zbudila  A
poznam ga, ni daleč od tukaj,« odgovori mu      cigan,      proti Marku pa reče: »Prijemlje se, prijemlje  A
je zmotil sam s seboj. »Poznam ga,« odgovori      cigan      mirno, kakor bi izrekel kaj vsakdanjega, »dobro  A
moj oče?« . / . / stran 108 . / Smejé zavije      cigan      na čuden način usta, seže po svoj nož, prereže  A
toliko časa pričakoval zastonj. Sicer pa je      cigan      tolmačil med njima, kar je bilo potreba. Ni  A
drevesa in ga pokopali, pravili so pozneje, da je      cigan      iz gošče pristopil in smejé se mrtvecu rekel  A
Kam si ga dal? Ti      cigan!     Da bi te ‒ strela!«   A
jame kazale po suhem licu. »Kdo je pa ta ‒      cigan?     « zagodrnjal je čez nekoliko časa in urno, kolikor  A
pač štibale ‒ pravijo ljudje!« »Spravi se mi,      cigan      gorjanski,« vpije sedaj starka ter se obrne  A
Večina svatov je že sedela na vozovih. »Ta      cigan      zabavlja in hodi med nami, kakor bi bil tvoj  A
tedne pred določenim poročnim dnevom mi je mlad      cigan,      katerega so moji ljudje že večkrat zasačili  A
divji mož, bi bil mislil, da je kak natrkan      cigan,      morda Cene Brajdič ali pa njegov brat Matija  A
razžalil ali ne. Vas je naša, čemu se je priklatil      cigan      med nas?Opazil sem škricarijo in videl, da mora  A
bogve kolikokrat, da bi mu bil za zeta vsak      Cigan      ljubši nego Francelj.Od kod bi prišel toliki  A
trenil. To je znamenje, da je umrl v Žabjeku kak      Cigan      in da se seli mimo nosa na drug svet njegova  A
not′, prijatelj!« Ko ga oskube, pa zareži: »     Cigan,      poberi se, da ne boš delal nadlege poštenim  A
njega, bo on tebe. In misli si, da prihaja ta      cigan      zato, da ti bo zažgal hišo.Tako boš bolj z veseljem  A
na vrtu je stal Polde in stiskal pesti. »Ti      cigan      ti, povrnil ti bom!« Moški po polju so kleli  A
postreljeni, kot je bil Mirko? O ne, ti vražji      cigan!     Poznamo se že, kar dobro!   A
skočil vanj in zgrabil za lase. »Kdo je reva, ti      cigan      Bergantov?« Znova so se vsi začeli pretepati  A
človek ni nikdar dovolj pazljiv. Pride takle      cigan      in govori, Emi doli, Emica gori.Zaslužil bom  A
nami, četudi smo vsi na tihem vedeli, kaj je.      Cigan      in nič drugega.Je tudi natanko tako hodil in  A
In govoril sem dalje. »Ker je      cigan,      vidiš!Saj se lahko prepričaš sama!  A
dveh krajih ne more biti nihče doma. Samo      cigan,      ki je povsod in nikjer.« »Saj govori italijansko  A
pa govori, da se kreše! Kaj ne bo, ko je sam      cigan!     « »Ne!« je rekla trdovratno.  A
krojača, tisti krojač pa bogvekoga, ker je bil      cigan      in ker je cigan hinavec in se pri takem nikoli  A
krojač pa bogvekoga, ker je bil cigan in ker je      cigan      hinavec in se pri takem nikoli ne ve, koga ima  A
boš sama uvidela, kako in kaj. Vidiš, on je      cigan      in cigan ne drži ne na božje, ne na človeške  A
uvidela, kako in kaj. Vidiš, on je cigan in      cigan      ne drži ne na božje, ne na človeške postave  A
razvnemal, ker se mi je dekle resnično smililo. »     Cigan      je, pa bo imel koga rad!Vidiš jo, ko nič ne  A
Ti lažeš, veš, pa ne on! Praviš, da je      cigan,      pa je Italijan!« Dobro sem ji hotel, izkazalo  A
kristjan tako prelomil zakrament svetega zakona?      Cigan      pa dela, kakor mu pade v neumne možgane; vere  A
pa skupaj. Natanko tako je, kakor sem rekel:      cigan      je in zato je napravil kakor cigan.S kom pa  A
sem rekel: cigan je in zato je napravil kakor      cigan.     S kom pa bo živel cigan kakor s ciganom?!   A
je napravil kakor cigan. S kom pa bo živel      cigan      kakor s ciganom?!Vidiš, le poslušaj!   A
vse vem: le poslušaj! Nje oče je tisti stari      cigan,      ki nosi cesarsko brado in se piše Brajdič.Železo  A
Katro, o kateri pripoveduješ. Ciganka ona,      cigan      Gašparin, pa sta se do menila in sta jo pobrala  A
.. stran 67 . \/ menila in sta jo pobrala.      Cigan      ne more prebivati pod streho, pa je zastonj  A
ker imaš moža, ki je . /\ .. stran 73 . \/      cigan      in cigan ima tako življenje kakor trakulja:  A
imaš moža, ki je . /\ .. stran 73 . \/ cigan in      cigan      ima tako življenje kakor trakulja: samo da mu  A
osvetlili prameni svetilk z vseh strani. »Kje je      Cigan?     « je ostro vprašal glas izza luči. »Ne svetite  A
hruška. Bal se je močne možakarice bolj, nego      cigan      dela; vendar zato ni opustil grešne navadice  A
Duhek na čuvaja. »Kaj govorite zmeraj, kakor      cigan      na sejmu!Gospod, gospod!   A
Pojdi no, pojdi! Ti mi boš lep      cigan.      Daj sem!«   A
prežala Čirikli in njen mož Angar, črn, bradat      cigan,      vitek, pa žilav.V ušesih sta se mu svetila dva  A
tla. »V kosu je strupa za deset psov,« mrmra      cigan.      »Upam, da ne vstaneš nikdar več.«  A
drgetajoča Alijana zavrisne, ali takoj priskoči      cigan,      ji zakrije usta z roko, skoči z deklico na konja  A
To je moj mož Angar!«      Cigan      se ni ganil.Salda se je čudila ponosnemu, dostojanst  A
lenuhov. Poleg njega je Hanro, sila ponosen in grd      cigan,      odiral s kratkim nožem mlado lisico na meh.  A
bolj majhne sorte, pa precej rejen in črn kakor      cigan.     Oblečen je lepo in tudi pod nosom obrit, snažen  A
vse mizerije, da morda izgledam, kakor kakšen      cigan.     Nikakor ne!   B
superioren nad vsemi ostalimi, nima kompleksa, da je      cigan      brez stalne zaposlitve, odgovoren je bogu in  B
Poslušaj! Jaz sem pravi      Cigan,      a ti lahko postaneš Ciganka Aza. Izginiva za  C
uradno zamenjavo slabšalnega bolgarskega izraza      cigan      z izrazom rom, ki ga uporabljajo v večini drugih  C
kelnarco, se je ob besedah "dobil jo je en mlad      cigan"      v nekem pevcu zbudila asociacija na pesem o  C
poezijo (pomembne pesmi so "Obala v Dovru", "Učeni      cigan"     , "Tristan in Izolda", "Sohrab in Rustum", "Mrtvi  C
svet«, 24. orožarna (pri nas »puščajo«), 27.      Cigan      s tremi črkami, 29. poljsko-francoski romantični  D
Marjeta Šoštarič Če se rodiš      cigan      Boris Čibej   D
Sobota) 1,5:2,5: Košanski : Ribli remi, Štucl :      Cigan      remi, Pešec : B. Kovač remi in Pristan : T.  D
temeljno razmerje rablja in sužnja. Pred nami sta      cigan      in pes, ki ju združuje uživanje; prvega v moči  D
tako kot vsak berač hvali svojo malho in vsak      cigan      svojega konja. Slovenci iz Italije, Italijani  D
itd.; posamezno: Sermek in Meštrovič po 10,5,      Cigan      in Čepon po 10, Šebenik in Šitnik po 9,5 itd  D
Pomgrad : Koper Žusterna 3:1 (Ribli : Masleša 1:0,      Cigan      : Jeras 1:0, Kovač : Belamarič 1:0, Gruškovnjak  D
5:1,5 (Ribli : Hulak 1:2, Hulak : Mikac 1:0,      Cigan      : Zupe 1:2, Kovač : Supančič 1:2). G. M. Bratovič  D
Svešnikov : Ribli remi, Farago : Hulak remi, Jelen :      Cigan      0:1, Šoln : Kovač remi, Podlesnik : Gruškovnjak  D
z Laetitio Casto je nastopil v filmu Gitano (     Cigan)     .Reuters   D
veteranskih združenj je trgalo vpitje gesel »Mesić      cigan«     , »rdeča banda«, »srbska k...a« (kadarkoli je  D
oznako za negativne pojave. Ko rečejo Mesiću      cigan,      so užalili celoten narod. Iz hrvaške zgodovine  D
slavo«, kar je v sodobnih razlagah lahko Slovan,      Cigan,      Romun, kdor koli, rojen onkraj nevidne zavese  D
drug kakor kak »slavo«. V prvi različici menda      Cigan,      v drugi Belorus, v tretji Alžirec.Ljudje v mestecu  D
prospekta še zelo natanko zavedajo, da pač vsak      cigan      svojega konja hvali, pa morajo biti pri javnih  D
nasprotnikov. Med drugim so vzklikali: »Mesić -      cigan!      Mesić - lopov!«  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA