Počasi, vsak dan nekoliko, pravil mu je cigan njegovo lastno zgodbo; kako je imel bogat oče sinka, kako je odšel na vojno, kako ga je potem stric možu prodal in ta ga je odpeljal na Turško in za janičarja prodal. Cigan se ni motil. Janičarju je ta povest zbudila veliko premišljevanje in naposled, ko se je posameznih reči zmerom bolj spomnil in ko so se popolnoma strinjale s pripovedjo ciganovo, prišla mu je misel, da je morda on tisti sin.