»Hohoho, mati Kosanka,« krohoče se oni, »kaj ste povohali danes, da se vam tako mudi, kos kruha mi dajte pa malo mleka, kislega; vam bom pa nekaj povedal, na ušesa seveda, če niste podplatov našili nanje; na očeh imate pač štibale ‒ pravijo ljudje!« »Spravi se mi, cigan gorjanski,« vpije sedaj starka ter se obrne na pragu, »pijan si menda zopet v koprivah ležal, da si tako srborit!« »Hoho, koprive, kaj koprive!