Nehoté ga je janičar spoštoval starega moža, smilil se mu je in vendar ni vedel, kaj mu je in da je on vzrok tej starčevi žalosti in skrbi. Počasi, vsak dan nekoliko, pravil mu je cigan njegovo lastno zgodbo; kako je imel bogat oče sinka, kako je odšel na vojno, kako ga je potem stric možu prodal in ta ga je odpeljal na Turško in za janičarja prodal. Cigan se ni motil.