bil (1.001-1.100)

resnici! Smejala sem se prisrčno, čeprav je	bil	moj ubogi oče nevarno bolan od skrbi in sramote	A
dosegel mnogo? Vi me poznate še od takrat, ko sem	bil	pastir...Mnogo sem dosegel doslej.	A
Kakšne, prosim te?! Metka. Kje si	bil?	Matijče. Saj veš, na Velesjem.	A
Metka razburjeno. Jaz vem, kje si	bil.	Pri Zakrajškovih si bil.	A
Jaz vem, kje si bil. Pri Zakrajškovih si	bil.	Imajo tam mladega dekleta za ženitev. Matijče	A
negotovo, ko imam tukaj vse v rokah! Neumen bi	bil.	A zdaj me pusti. Metka.	A
lepše doma pri mladi ženici. Žagar. Saj bi	bil	skoro ostal, ampak jaz sem dejal: Če ne moreš	A
Prazne besede. Ne bi jo	bil	pustil, prosim vas! Denarja res nima, ali tako	A
Takšnih ljudi bi potrebovali, takšnih, ko je	bil	tisti Amerikanec iz Kočevskega. Nisem se jaz	A
Hude sovražnike imaš, hehe! Jaz ne bi	bil	rad med njimi.Zdi se mi, da ne odpuščaš rada	A
A ti si ostal doma, pokora lena. Bi	bil	tudi lahko odšel.Tvoja sinova bi že vedela porabiti	A
leží, Prečudna po deželi o Stanku vest letí: Da	bil	bi, prê, pokojnik sloveči tist slikár, Ki slikal	A
dolgo je tu pod zemljój! In meni se zdi kot bi	bil	pred menój: Ves, kakor mi žije in diše, Ves	A
Beráč Vas gledati ne smé.« »	Bil	nisem Tebi mar nekdàj ‒ Pokáj bi svat bil Tvoj	A
»Bil nisem Tebi mar nekdàj ‒ Pokáj bi svat	bil	Tvoj sedáj!« Še én pogled na njó hladán ‒	A
deco golo bi pokriti« ‒ »Pobêri se!« Ostavil	bil	sem grad ‒ In tisto noč sem moral biti ‒ tat	A
zamišljena ‒ ne! ‒ to se pravi: Zamišljen v resníci	bil	sám je Gospód, V tlà gledal in gledal je celo	A
hodilo po glavi! O! Peter bi zdavnaj že rad	bil	golčal, Z velikoj težavoj je tih bil in molčal	A
že rad bil golčal, Z velikoj težavoj je tih	bil	in molčal (Ker, kdor veliko in rad govorí, Ne	A
trsov možá pač je malko ukánil, Dosléj se še ní	bil	nikól upijanil, No pošten je sicer in dobra	A
Tolaži, tolaži ga Tí!« In drugemu deje vojaku: »	Bil	bôrec si hraber vsegdár! Naznani poslednjo mi	A
pêkli?« »Po vsej domovini vam nékdaj razpél	Bil	vražje je svoje mréže, Ovčíce mi vse poloviti	A
sebój cel sod Slovenskih je Svetih Písem; Pečí	bil	sem kúrit dal ž njimi povsód, Vseh mogel dobiti	A
nam knjige je pisal! In gréh, ki učinil ga	bil	je, gréh ‒ Spokorniku Bog ga je zbrísal ... «	A
gréh ‒ Spokorniku Bog ga je zbrísal ... « Joj!	bil	vam prepír in spor je na tó Po celi slovenski	A
čvrst, Sedaj ga krije črna prst. Tvoj mož	bil	sicer že je star, Že star, a dober gospodár	A
sicer že je star, Že star, a dober gospodár.	Bil	že je kratkoviden, res, In gluhih malko že ušés	A
okól vratú, V uhó šepêtal mi medú.« »Prišèl je	bil	sosédov sin, Prinesel čudnih tekočín.« »Srcé	A
Celó gospod župnik so tam; Saj v Kani počastil	bil	svatbo Nekdaj še Vzvelíčar je sam! Soródniki	A
borí se!« . / . / stran 85 . / Mejník Sejm	bil	je živ.Prodal i ón je Lahom Tam par volóv.	A
Popótnike da časih rado straši Ob cesti téj.« Pa	bil	je Martin svoje dni voják vam, Na straži stal	A
/ . / stran 86 . / »Vzel sem mej svojoj	bil	in tvojoj lastjo Mejník le- tá, Presádil ga	A
stopa ‒ sósed Vid ‒ na rami Mejník nosèč! Pa	bil	je Martin svoje dni voják vam, In ní se bal	A
Trideset od tistih dôb lét dolgih! Dan jesenski	bil	je topel, krasen, Ko priromam tu pred klošter	A
Greh drugi sem storila.« »Prišel	bil	k nam je mlad kobzár, Oj mlad kobzár, oj lép	A
peči kruh, Zmračí se ji krasno lice: Odnesel	bil	Attilov je ogledúh Poslednji ji mérnik pšenice	A
takój: »Káj ‒ bedím li? ali mar še sanjam? Ní	bil	to potres pod menój?« Je li zemlja vrgla ga	A
v Savo sók izlil čaróvni? Ali pa si bržčas	bil	na lovu, Tam nastréljal zajcev brez števila	A
petero ‒ Vsi sinovi vójvode Arpáda. ‒ Hej, to	bil	je zopet vaš dan, godci, Fantje črni, vi ciganski	A
črešenj nisem kuhal črnih, Da bi s sókom Savo	bil	prečaral: Pač pa bil sem v istini na lovu!	A
črnih, Da bi s sókom Savo bil prečaral: Pač pa	bil	sem v istini na lovu! Nisem streljal zajcev	A
okrilje spet. Kako zdaj strmiš v neznanca, ki	bil	ti je dogo nezvest, in nema in nema prebiraš	A
bo rodil! Zanj bodem jaz, kot ne bi nikdar	bil.	Ta rod, ki v svoji dobi ga poznam, ki zanj delujem	A
razsvetlil jo kot bajen grad. In ko bi nežen deček	bil	in ne bridko izkušen mož, solzan bi sklonil	A
misleči, in jaz sem stokrat srečnejši s teboj, kot	bil	sem nekoč v druščini hrumeči. Nad manoj se prostir	A
odkrila. Misleči duh, glej, tebe sem imel, ko	bil	sem svetu celemu sirota, ko v družbah sem vzdihával	A
na solzni svet rodil, ministrski predsednik	bil	je Giskra. Dobrot sem malo ali nič užil, sok	A
mojim prsim slaj miru. Confiteor! Drzan sem	bil	na sveti, podoba izgubljenega sinu. Smehljala	A
Smehljala se je sreča duši vneti, in jaz, jaz	bil	sem mahoma pijan kot detece v zatohli vinski	A
vročega prevzet, na postelji zares sem čul. In	bil	je najin govor dolg, premislek moj globok.‒	A
Stražar odpahne k njemu duri. »Čigav je	bil	ta grozni vzklik, kdo sem prišel je v pozni	A
Um velik ‒ tako sem želela od nekdaj ‒ naj	bil	bi moj drug; naj njega modrost bi slovela na	A
bode slula moja zgodovina kratkega spomina, »	bil	je nekdaj ‒ ni ga več!« Pomlad obhaja Donava	A
Neumnik! Hvalim naj usodo, da	bil	sem srečen enkrat vsaj! Kaj je brez upanja življenje	A
še več ti dam, betežni starec! Vsekdar si	bil	prijatelj dobrih vin ‒ mordà se ti privolji	A
kot nebeški balzam ozdravil boli mi. Spet	bil	sem tvoj otrok, priroda, mati moja ti! Kaj naj	A
žgan. . / . / stran 43 . / Podlesek si moder	bil	za svet; klijoč iz mrtvih tal livad poslednji	A
po tlaku so vrancev kopita grmela. O, to je	bil	praznik častit in slovesen, vsa srca so v blagem	A
Z licem mirnim, neizraznim mučna bi uganka	bil	dušam podlim in zalaznim. Milim dušam in nemilim	A
stran 58 . / Ljubezni kes V življenju sem te	bil	nekoč z osornim govorom zavrnil in morda sem	A
in tiho kakor tat, a vendar dosti jasno, da »	bil	je literat.«	A
O sveti moj opravek! Kadar mini pokop, kaj	bil	sem ‒ eden stavek zapišite na grob!« Ob njem	A
Spočetka sem čutil nekako tesnobo, a srčno	bil	zmogel sem dušni razdvoj. Potrkal, k sorodniku	A
Pritaknil se je skoro skrivnostno-grozen sen, da	bil	sem daleč nekam od reke preložen na postelj	A
Kaj rad bi znal? Od samih črk bi	bil	kmalu omamljen. Po zemlji je plaval jesenski	A
zavesa. Jaz tudi tega nič ne verjamem, da ti bi	bil	tu zadovoljen na samem. Kako li?	A
porodnice meglenih obrazov. Pred leti sem	bil	še dokaj drugačen, resnice manj žejen, ljubezni	A
zakona, da samec komarim vse žive dni. Kdo	bil	je kriv?Ne jaz in ne ona ‒ nje žlahtni stan	A
ko spomnim se preteklih dni? Pred Bogom sem	bil	preponosen, a preponižen pred ljudmi. Zakaj	A
mračen in skoro me je družbe sram? Ljudem sem	bil	odkritosrčen preveč, premalo sebi sam. Zakaj	A
to le zabi pri mladini, da ni sam nič boljši	bil.	Saj je proč V kakem me spominu nosiš, k srcu	A
menda tudi! . /\ .. stran 45 . \/ Sem fantič	bil	mlad Sem fantič bil mlad in hodil sem rad	A
45 . \/ Sem fantič bil mlad Sem fantič	bil	mlad in hodil sem rad na lepo Svetó Katarino	A
rjavolaska, pa se z manoj sprla je; sit sem	bil	do grla je. Tretja moja ljubica je vitka bolj	A
zefira sklenila v strasten, vroč objem. On	bil	je v njej in ona bila v njem. In angela teh	A
noči.« Jaz grem s teboj, o starka ljuba, tam bi	bil	najraje! Zastonj Res težka, pridgar, tvoja	A
sladkost. . /\ .. stran 136 . \/ Zakaj sem	bil	v kapiteljnu Zakaj sem bil v kapiteljnu,	A
/ Zakaj sem bil v kapiteljnu Zakaj sem	bil	v kapiteljnu, zakaj!... Tam stala pred oltarjem	A
žarela je kot v jutru rosni maj. Zakaj sem	bil	v kapiteljnu, zakaj!... S pogledom, bratci, ah	A
dražil sem prijatelja: »Poljubček, kajne, bi	bil	iz njenih ust sladak, ko roža so, rubin in poljski	A
prijatelj, zdaj si ti Juan, kajne, poljubček, to bi	bil	krasan?« Slovo I Kak tiho viješ se, lahnó	A
- Nisem pel zaman... Spomini I To	bil	je čas prerójene nature, ko plava lahna megla	A
zgolj. Sicer pri tem oranju peto bi kolo ne	bil;	še kako smešno bi uganil in tudi kakšnega filistra	A
obujati obup, zanikovanje, in pokoj moje duše	bil	je proč. »Saj te ne ljubi; veš li, kak trdó	A
časi tvoje glorje. O Adrija, jaz v nedrija sem	bil	zamaknjen takrat mehko valovanje, poslušal strastnih	A
Nikar, nikar, dejal je angel čisti. No to ni	bil	noben krilatec božji, a bil je moj vodnik, sodnik	A
čisti. No to ni bil noben krilatec božji, a	bil	je moj vodnik, sodnik najstrožji po mojem Odrešitelju	A
. \/ IV V puščavi si v podobi megloviti	bil	Izraelcem verni kažipot; v plamenu te je gledal	A
vredna in več kot ene, več kot ene smrti. Prej	bil	podoben barki sem potrti, a zdaj le jadra, ladja	A
Četrti nastopi - kedo je to? Četrti	bil	sem jaz, ki sem prijel za milostno vrv in gledal	A
njih, to je že kar od sile. Kako bi rad že	bil	vesel in delal kot drugi napitke in pel kot	A
nič ne mara. A kaj - če kegljam, bi oskuben	bil,	da bi še hlače izgubil, da pijem, če ne bi zaljubljen	A
hlače izgubil, da pijem, če ne bi zaljubljen	bil,	ej, to bi se šele zaljubil! A kje bom še jaz	A
gospa, ta lepi mladenič te snubi; iz srca bi rad	bil	zakonski ti mož, a kaj, ko ga menda hotela ne	A
sivo goró, vse šival po enem kopiti, odkar je	bil	rojen, in šival tako do konca bi dni morebiti	A
klofute. . /\ .. stran 237 . \/ Zastonj je	bil	vendar napor in ves trud, vse šil je po enem	A
Prava reč, je li to snov za ep? Si li	bil	takó prej, Anton, slep, da si še ostal pri	A
oblakov rodú naj naš′ga treši gróm; prost, ko je	bil	očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé	A
bila ti je dana, bistri je um ti z bogastvam	bil	dan; boljga srcá ni imela Ljubljana, kak si	A
ni imela Ljubljana, kak si za srečo človeštva	bil	vžgan! Kratko sijale so zvezde prijazne, v sanjah	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani