Ti se v človeka sitna zaletiš, z oči na nos, z nosú v uho brenčiš, naposled še v glavó, v glavó mi zajdeš.
Prej dražil sem prijatelja Prej dražil sem prijatelja: »Poljubček, kajne, bi bil iz njenih ust sladak, ko roža so, rubin in poljski mak, a kaj, ko te ne mara, bedni ljubček! A kaj, ko drugih ji sledi cel kupček: moj don Juan, en gigerl, en vojak pa ta komí, pa ta, ki nosi klak, zato pač lahko te mori obupček.«