bil (1.201-1.300)

svet je klečal pred teboj, ves svet široki	bil	je tvoj. Oj car, oj car, pa zapovej,	A
ostroga -- a na begu mi ubil je brata ... Vreden	bil	bi svojega plačila, da vladár bi vzel mu	A
na glavó mi krono položila, kralj na svetu	bil	bi najsrečnejši!...	A
pa naznani mi smehljaje: ‚Skoro da bi	bil	pozabil: Dora te pozdravlja ... veš‐li?	A
čas: vso dolgo, dolgo večnost pri tebi	bil	bi jaz. OTOŽNOST SE JE TIHA	A
Ali veste, kdo je oni dan prav do mraka	bil	pri meni? Ah, to je krasán ...	A
sreče, zdelo se mi je, da sanjam. Lep je	bil:	očí njegove nepokojne, koprneče; okrog	A
vina in od ljubezni vroč, sam vrag me je	bil	obsedel! Pa kaj sem počel in kako sem ravnal	A
Ali je let deset, ali je le en dan; ko sem	bil	srečen? Večnost je.	A
mešalo! Če pijem vina mnogo ali malo, vseeno	bil	bi vsaki dan pijan! Bog se usmili, da je	A
mesníco vsak dan sme, dokler živí. Pes je	bil	zeló vesel; vendar to ga je skrbelo, kam	A
hité k Matjažu vsi ljudjé; oj, to je	bil	vam hrum in šum neštetih ljudstev, gostih	A
takó: ”Visoko veličastvo!“ ”Res srečen bi	bil	zemski rod -- ko níkdo bi ne bil gospod,	A
srečen bi bil zemski rod -- ko níkdo bi ne	bil	gospod, ko sebe le bi vladal vsak, in	A
omahovale; koprnenje sámo je ostalo -- star je	bil,	še predno je bil mlad. Navsezadnje, Bog	A
sámo je ostalo -- star je bil, še predno je	bil	mlad. Navsezadnje, Bog se ga usmili,	A
dèkle, ni mi srce mrlo, ko brez ljubezni	bil	je pógled tvoj! Razrušil se je lepi sèn	A
dèkle, ni mi srce mrlo, ko brez ljubezni	bil	je pógled tvoj!--	A
SREČA Oj to je sončen, krasen dan, kot ni	bil	še nikdár; nikdár takó veselo še sijal	A
otožno sladili ste mi vi -- pa, da bi kdaj	bil	srečen, saj tega treba ni. Zatorej	A
stari, ki to nisi več ‒ si kdaj sploh zares	bil?	Zdaj je vse le ah, ah, ah in oh, oh, oh; ja	A
heroj ‒ Pravijo (nekateri): boga ni, in če bi	bil,	bi bil starček siv, ubog in betežen, ihtav in	A
Pravijo (nekateri): boga ni, in če bi bil, bi	bil	starček siv, ubog in betežen, ihtav in brezbrižen	A
nikdar več 75 To je lovski rog 76 Verzi 77 Vse	bil	le blesk je 78 Prostost 79 Svoboda 80 Sam 81	A
ravan, tiho visoko je polje, kot da v njem mir	bil	vsejan ‒ Tamkaj v daljavi le motno lučica svetla	A
bog teh petnajst let ... Za ves bi ne verjel	bil	svet da mogel biti bi tak zaklet od nežnih takih	A
kot vzbudi hrepenenje večerni čas, kot v temi	bil	zvonjenje, tvoj omamil je glas! Noč in dan s	A
bodočnosti moje. Ali rojen sem si v blagor, srečen	bil	spočetek moj? Sebi, soljudem koristen tek skončam	A
in tema nad menoj! . / . / stran 78 . / Vse	bil	le blesk je Vse bil le blesk je in sijaj in	A
. / stran 78 . / Vse bil le blesk je Vse	bil	le blesk je in sijaj in mi smo se razšli, prijazni	A
Zdravstvuj in narazen na svobodno pot! Cel svet	bil	tak prazen, treba iti od tod. Ah, prostost vsemogočn	A
spomin blesk prvotni blešči. Komu drag bi še	bil?	Bil to lepi ni čas, brez vse radosti mil, nevesel	A
Komu drag bi še bil?	Bil	to lepi ni čas, brez vse radosti mil, nevesel	A
nestalen, miru resnice, sreče je iskal ‒; njegov	bil	smoter temen, daljen, umel ga ni, zato je pal	A
nestalen, miru resnice, sreče je iskal ‒; njegov	bil	smoter temen, daljen, umel ga ni, zato je pal	A
čuden, čuden sen: na postelji bolan sem ležal,	bil	dan jesensko je meglen ‒ Oči sem motne v strop	A
bi mi, ve črne misli? Kdo bila vam mati, kdo	bil	vam je kum? Ah, vas skupaj ne oplaši bodri se	A
bodočnosti moje. Ali rojen sem si v blagor, srečen	bil	spočetek moj? Sebi, soljudem koristen tek skončam	A
ZAKAJ? Ko še otrok sem	bil,	zakaj se mi lagali ste, da je tako lepo na svetu	A
življenje in moč in priroda, in tema le zimski	bil	zmaj ... Sveti Jurij ko sonce v njo gleda, sveti	A
med ljudstvom, a tih in neznan ‒ mar bi žid	bil	kje v mestu veselem ‒ pa, ah, na nesrečni, nepravi	A
mati tvoja? Kdo bila je mati tvoja, pa kdo	bil	je oče tvoj? Lepo dekle, gorko dekle, prosim	A
stran 41 . / Ljubila sva se Ljubila sva se;	bil	to je čas cveteč, to bila je vesela vesna, zdaj	A
pade na dan! Res, človek pravičen Pedanj ni	bil,	na Kristusa, tu je grešil ‒ oj Pedanj, če bi	A
/ . / stran 92 . / Kdo bila vam mati, kdo	bil	vam je kum? Ah, vas skupaj ne oplaši bodri se	A
mogla in solze nobenega: lady grajska. Krut	bil	je, zloben ves grajski gospod, vrgel je lady	A
nestalen, miru resnice, sreče je iskal ‒; njegov	bil	smoter temen, daljen, umel ga ni, zato je pal	A
kakšnimi nameni, le od kod in kakšen sploh je	bil	ta aziatski sel? - tu in tam so ležala nabuhla	A
ŠT. 39 (str. 27): magdalenice (Magdalenica je	bil	znameniti kolaček, ki je marcelu Proustu sprožil	A
kraljestvo in mu naredil konec; TEKEL: tehtan si	bil	na tehtnici in prelahek najden; FARES: razdeljeno	A
presega zasenčene oči. Padec v sosesko zla je	bil	brezpogojen. Se me je vprašalo, če želim kontraste	A
lastne podobe. Katoliki so debelo pogledali,	bil	sem namreč v cerkvi in bil sem mali pes. Brez	A
debelo pogledali, bil sem namreč v cerkvi in	bil	sem mali pes. Brez zadrege sem spustil vodo	A
križarjev, ki so nastavljali zanke, a beg bi	bil	brez smisla. Skremžil sem gobec, zarenčal ter	A
Tokrat ni strgal.	Bil	je prijazen. Nič več EX LIBRIS, le še IN VINO	A
s težavo nameščajo cevi čez glave. Boj je	bil	in bo. Udriha se čez vodo, na ozemlje črnih	A
ki bi polnili žile. Spajanje s kisikom je	bil	totalni eros. Raj in rja.	A
Spomin hrani najin beg v vodo.	Bil	je Sesljan, tržaški prizidek kraške obale.	A
SE JE ZATAKNIL ZA VPRAŠAJ Njegov vprašaj je	bil	okrogel, kot so vprašaji tudi sicer.Delček asfalta	A
naključnih pesmi, ki jih je diktirala pot. Užitek je	bil	velik. Na izhodu se je ozrl po prehojeni poti	A
spominek. Vratar se ni nič obotavljal, kot bi	bil	vedel, da si bo zaželel nekaj zase.V roke mu	A
začutile nemoč svojih puhastih kril. Glas ni	bil	človeški, čeprav se je iztočil iz žalostnih	A
človeški podobi. . / . / stran 66 . / Edinkrat je	bil	človek tudi angel, njegov pogled pa je imel	A
ni ničesar več pričakovalo, na prekatih pa je	bil	vtisnjen svež vodni žig, na katerem je pisalo	A
. / stran 75 . / VRATOLOMNO Prostor je	bil	tesen.Silno tesen, zatesnjen.	A
Ob uri, ko bi se moral zriniti v tesnobo, je	bil	čisto nepokreten.Nekako mu je zatajil gibalni	A
stanje posvečenih. In za nameček, četudi je	bil	doma čisto sam, je šumelo krog njega s tako	A
glasovi, da je radostno zavzdihnil. Izziv je	bil	strašen. Zakričal je in prevpil tišino.	A
slep in brezupno učen. Brezveren. Objem je	bil	ploskovit. Zamah z mušjimi krilci.	A
oči, navzdol pa se mu je nekaj zamerilo. Sem	bil	prestrog? Sem ga že posvajal kot imetje?	A
švigale so po vodi ‒ odmev tišine. Nemir je	bil	nem, majniška sopara gosta, objela sva se ...	A
. / . / stran 4 . / II Človekov Sin je	bil	pač duša zlata; on križ za nas je vzel na svete	A
poti meni ste nevarne; Vaš nauk, upam, ni mi	bil	brez ploda; privrela z njim na mlin mi spet	A
po kteri ste podobni vi mu strani? Preganjan	bil	je on ‒ a vi preganjate; oznanjal mir je ‒ boj	A
Kakó bi v lica zarudela, Ko bi odkritosrčen	bil!	O kaj so si prizadejale, Jezične starke redkih	A
hudiča, Da njih celó se ne bojim! Kako bi jaz	bil	jezen nanje, Tako lepo za mé skerbé! Bog plati	A
let; Ko napokojno ni še plalo, Ko še neznan ti	bil	je svet; Ko mehka sapa pomladanja Izvabi cvetko	A
sapa pomladanja Izvabi cvetko iz zemljé, Ko	bil	bi jaz tako iz spanja Sercé zbudil ti ‒ kdo	A
bog te obvari! Spremljala si em, dokler je	bil	dán, Ko sva po cvetečem polji hodila; Ko čaka	A
Ne bodi preprost, prijatelj moj! Kako bi	bil	hud, da me nisi čakal? Hvaležen sem ti v resnici	A
Sercé je moje bilo táko, Ko zadnjič sem pri tebi	bil;	Sercé ni moje več enako, Spoznanja grenki vir	A
Zakaj si mi storila to? Otročje bi ljubezni	bil	izgled Orest ljudém, po pesmih in pravljicah	A
na tleh, kdo vé? Mordà bi srečno ti ubežal	bil	S čistó rokó?‒ Takó pa si zastonj Klečala pred	A
‒ smo vsak dan Boga prosili, pa ni slišal,	bil	je gluh. Suša nam je vse pobrala, sámo slamo	A
kričal, dokler ne omagam. O, da bi stih moj	bil	kakor britev, ki reže srca! O, da bi bil kot	A
moj bil kakor britev, ki reže srca! O, da bi	bil	kot udarec, ki trga meso raz telesa! Srečen	A
udarec, ki trga meso raz telesa! Srečen bi	bil	in pisal vse dni s prsti prezeblimi pesmi vpijoče	A
ki si na Iztoku pal. Ne vem, če velike si	bil	rasti, ne vem, če bil s sibirske si strani,	A
Ne vem, če velike si bil rasti, ne vem, če	bil	s sibirske si strani, a vendar sem natanko te	A
vsako jesen govorili, vsako jesen, ko je svet	bil	prav tak ko grobišče, takrat smo si mislili	A
žalostno in pusto tod ... Fant, ki je dekleta z rožo	bil	okitil, je obležal v hostah lansko zimo ... In	A
nabrekla, moje dlani krvaveče, moje oči plameneče!	Bil	sem zemljak, vsak svoj korak svoji sem zemlji	A
že brsti. Danes sem pa vesel, pa kaj bi ne	bil,	saj sveti Jurij je pomlad zbudil! Radujte se	A
in še vsi ostali. . / . / stran 13 . / O, to	bil	je ples in direndaj, na pojedino so pozabíli	A
menoj, kjer tisoč lučk brli nocoj, tam nisem	bil	... tja si želim ... tja pojdem, bratci, ko zaspim	A
To je Joško bledi.	Bil	je na vasici pri sosedi. Dali so mu skorjo kruha	A
pogled ves tak je, kakor vsak vrabiček. A ni	bil	predrzen - vpil ni kot vrabiči. Da je gluh in	A
Mimo plula je... Svet je	bil	en sam smehljaj...Svod zagrnili so oblaki rdeči	A
razdrobila, dobrote v duše bi nalila da svet bi	bil	svetal in lep! Zvenela roža V gredi cvetela	A
žgalo, veterček jo je hladil. Pevec škrjanček	bil	je njen znanček, dober in veren ji drug. A preko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani