bil (501-600)

tabo, Francka? Čisto k nji: Že prej mi ni	bil	pogodi tvoj obraz. FRANCKA: Pusti me, Franc	A
izgubljen, brez doma, vagabund; tako lepo sem si	bil	napravil gorko gnezdo, samo božjo srečo - no	A
Ne bom je izpustil tako hitro. Zmerom sem	bil	neumen in počasen, in vendar sem dosegel po	A
sam: Tako bojazljivo prihajam, kakor da bi	bil	sam hudodelec.Se ozre na puško, z nasmehom	A
poštenega kesanja, ker nisem storil, kar bi	bil	moral storiti. FRANCKA: Ali me nimaš nič	A
ospredju. Saj ste si pač mislili, da sem vas	bil	povabil zato, ker bi jaz sam rad govoril z vami	A
minuto pozneje, bi me ne videli nikoli več.	Bil	bi vaš zet brez vašega blagoslova in brez vašega	A
blagoslova in brez vašega ponižanja. In hitel bi	bil	- jutri osorej bi že svatoval na veliki cesti	A
cesti - ker sem se bal vašega ponižanja; ko sem	bil	ugledal vaš obraz, sem se bal in - se okrene	A
srcu hudó... Jaz sem vam obljubil, Ninica, ko sem	bil	še vesel in mlad, to je bilo pred štirinajstimi	A
tako slabo, in tako strah me je, kot da bi mi	bil	nekdo iz groba zaklical... kakor jezakričalo takrat	A
Poslednji je ostal v salonu in se je kmalu poslovil;	bil	je nato par minut spodaj v gostilnici, kjer	A
ustreljenega in z razbito črepinjo; morivec ga je	bil	najbrž udaril s kopitom parkrat po glavi, zato	A
pri vas, natanko v tistem kotu, kamor jo je	bil	postavil, ko je prišel.Da se je potem domislil	A
na cesti, pa se mu ni hotelo vračati... Jaz sem	bil	tisti večer sam pri vas, ali ne morem se spominjati	A
sam pri vas, ali ne morem se spominjati, da bi	bil	videl kakšno puško v kotu...Ali veste, da jo je	A
videl kakšno puško v kotu... Ali veste, da jo je	bil	prinesel s sabo? KANTOR: Prinesel jo je.	A
Nista si bila prijatelja. SODNIK: Bernot je	bil	zaročen z vašo hčerjo? KANTOR: Dà.	A
razmerje med zaročencema nekako neprijazno. Kdo je	bil	temu vzrok? KANTOR: Maks Krnec.	A
SODNIK: In ona? KANTOR: Ni ji	bil	zoprn. ADJUNKT smehljaje: Kakor smo si	A
čisto jasna - vstane - in nikoli bi si ne	bil	mislil o tem prokletem Bernotu - KANTOR:	A
KANTOR: Kaj je rekel? OSKRBNIK: Bled je	bil	kakor zid in je šel. KANTOR: Pojdite v vas	A
le ne vem - saj se mi je zdelo, kakor da bi	bil	videl takrat puško v kotu - zdaj pa pravijo	A
pastir kuja, če mu ne rečeš gospod; prej je	bil	vesel, da je dobil škornje za božič... KANTOR	A
Pustimo mrtvece na miru. PRVI KMET je	bil	stopil k oknu: Res ga ženejo - Krnec se je	A
ženejo - Krnec se je zagnal vanj. DRUGI KMET je	bil	stopil za njim: Roké ima zvezane na hrbtu	A
Francka odide. Tako je, prijatelji, kakor sem vam	bil	povedal.Da sem neusmiljen, mi očitajo, da sem	A
očita neusmiljenost, je sam preslaboten, da bi	bil	neusmiljen, in njegova čednost je hinavstvo	A
Kakor v sanjah. Veter je	bil	list odtrgal ter ga zalučil v reko; list gre	A
zmerom dalje, dalje, blagor mu! ... List se je	bil	spustil v tolmun, pod vrbe; tam se ziblje, trepeče	A
POLJANEC smehljaje: Kaj se je zgodilo? List se je	bil	zganil v tolmunu, nastopil je pot od brega k	A
od brega k bregu ... DIONIZ kakor da ga ni	bil	slišal; v ekstazi: Nikjer več ni bilo črnih	A
potopilo prav pod lučjo. Pred zdavnimi leti, ko sem	bil	v Ameriki, je šla velika ladja na dvoje ... kar	A
golobnjak, toliko bolj silijo k soncu. Tudi jaz sem	bil	tak golob, ko sem prvikrat pobegnil v Ameriko	A
sem zalučil klobuk v morje. Čez tri tedne sem	bil	bolan od same bridkosti; vse se mi je trgalo	A
morju ... zahotelo se mi je čez morje ... dom mi je	bil	pust in mrtev ...Po odmoru.	A
vriskal bi ... iz luči v luč ... In da bi se vrnil, bi	bil	bogat ... POLJANEC: Kaj bi z bogastvom?	A
MRVA: Čas je, stari, za naju obadva: spomin je	bil!	Meni je zažvižgal s polja moj prijatelj vihar	A
v obraz in se smeje in trepeče. Kakor da je	bil	stopil na najvišjo goro ter ugledal vesoljnost	A
smrti. Zdravje bi bilo življenje v nižinah,	bil	bi kolovoz ... Moj Bog, kako živimo!	A
Moj Bog, kako živimo! Ko sem	bil	otrok, sem si časih zaželel, da bi bil visoko	A
Ko sem bil otrok, sem si časih zaželel, da bi	bil	visoko tam med zvezdami, ali na mavrici, in	A
zunaj pa te kličejo vsi zvonovi! Ali ne bi	bil	greh, če bi izgubil človek le en sam trenotek	A
rekel in lažnivec in tat, samo zato, ker je	bil	spletel svoji devici nekaj lepih besed, nazadnje	A
samim seboj in nad svojim življenjem. Ako bi se	bil	ti zasmejal, ko si napisal prvo besedo pisma	A
zasmejal, ko si napisal prvo besedo pisma, bi ne	bil	napisal nobene besede več.Prišel bi bil k meni	A
ne bil napisal nobene besede več. Prišel bi	bil	k meni in bi rekel: ”Zbogom, jaz sem pesnik	A
jasno, bolj jasno nego v ogledalu; kakor da bi	bil	globoko doli na dnu nekdo drugi, ki mi gleda	A
Zaradi greha se nisi skrival pred menoj. Bolan si	bil.	Ne greha, bolezni te je bilo sram ...	A
kakor si bila, kaj nisem več tisti, kakor sem	bil?	Kaj se je zgodilo od jutra do večera, da se je	A
sanjalo, da nisi moj; in ko si se vzdramil, si	bil	ves bolan in objokan ...Poglej mi v oči, nasmehni	A
Služkinja odide. Pozabiti je treba, da je	bil	živ človek eno noč med blodnimi sencami!	A
. / stran 100 . / POLJANEC: Čegav glas je	bil?	MRVA: Tvoj glas.	A
/ stran 101 . / POLJANEC: Čegav glas je	bil?	MRVA: Tvoj glas.	A
Dajte mi roko vsi ... Ura je prišla; če bi	bil	ob zid priklenjen, ali na križ prikovan - od	A
ljubljena, nikar ne zameri, da sem odlašal! Ni	bil	tako lahek in poskočen korak čez črni most!	A
prestopile črni most. In tudi izgubil sem se	bil,	blodil sem, da se Bog usmili ...Ali vse to je	A
Molk MATI stopi v ospredje: Bog je	bil	usmiljen.Kar je vzel z levico, je stoterno povrnil	A
nisi počakala, da bi se prikazal voz, če je	bil	morda skrit za gozdičem? FRANCKA: Tudi tako	A
stran 116 . / TONE: Bog mu daj nebesa, kdor je	bil!	FRANCKA: Nihče ni umiral, nikogar ni bilo	A
bilo v cerkvi, nihče ni zvonil. TONE: Veter je	bil	zavzdihnil skozi lino. FRANCKA: Ni bilo vetra	A
postlalo, ob potoku, v tistem brlogu, ki je	bil	od nekdaj pribežališče vsega smradljivega.	A
prešestvuješ!... . / . / stran 71 . / Naj bi že	bil	umetnik in postopač, ljubi moji - kmalu bi poginil	A
ŽUPANJA: Kdo pravi? EKSPEDITORICA: Greh ni	bil	nikoli lep. ŽUPAN: Zato pa smo poslali učitelja	A
ogorčen: Jaz nič, nocoj nič! NOTAR: Tam je	bil	učitelj Šviligoj, tam je gledal hude reči, pa	A
nogé navzkriž. Roké so bile gole; tudi vrat je	bil	gol; ves vrat, globoko; roke do ramen, visoko	A
bi počenila v senco in tiho čakala! Tako bi	bil	jaz storil in tako ti je bil dán ukaz, učitelj	A
čakala! Tako bi bil jaz storil in tako ti je	bil	dán ukaz, učitelj Šviligoj, neróda! ZLODEJ	A
poglejte kvišku ter se pokrižajte! ZLODEJ se je	bil	obrnil k peči ter se stiska v kot. ŽUPAN	A
kota: Ne morem... desnica je otrpla, z levico bi	bil	greh! CERKOVNIK: Čudne manire!	A
pohujšanje v vaša srca! Dacarja, ki nikoli ni	bil	veliko prida, je takoj premagalo - Bog mu bodi	A
povitega in v koš položenega Mojzesa. Kdo mu je	bil	oče, kdo mu je bila mati? VSI zmajejo z	A
košu, temveč - o pohujšanje! - sam zlodej je	bil!	ZLODEJ prestrašen: Kdo?	A
Glejte, iskra je priletela v mojo pamet: vam je	bil	podoben! Kozáv je bil, navzkriž je gledal, kozjo	A
v mojo pamet: vam je bil podoben! Kozáv je	bil,	navzkriž je gledal, kozjo brado je imel in na	A
preko mize, pogleda, ter se sključi, kakor je	bil	ŽUPAN trepetaje: Mene nikar! PETER	A
pride kakor poprej, pa ugleda dacarja, ki je	bil	stopil k oknu: Kaj pa ti, motovilo malopridno	A
pijani? ZLODEJ se vzdigne ponižno: Malo sem	bil	zadremal... se domisli: ampak, lepa gospá županja	A
natlačeno bogatega pohištva, kakor da se je	bil	zvrnil vanjo tovoren voz; velik divan, mehki	A
glej, Jacinta, in preudari bistro: prevelik je	bil	božji blagoslov! Otrok si ti: zagledaš jabolko	A
popotnik. JACINTA: Povej mi, dragi, kdo ti je	bil	zmerom popotna palica, popotno brašno, popotna	A
razljutil? PETER: Nič ne razljutil, le spomin je	bil!	Jacinta, jaz sem bil nekoč umetnik.	A
razljutil, le spomin je bil! Jacinta, jaz sem	bil	nekoč umetnik. JACINTA: Že mnogokrat si rekel	A
umetnik. JACINTA: Že mnogokrat si rekel, da si	bil.	PETER: A zdaj sem več!	A
PETER: A zdaj sem več! Dokler sem hrepenél sem	bil	umetnik; zdaj ne hrepenim več.Požêli jabolko	A
kadar ga odklatiš, je lesnika! - Nekoč sem	bil	umetnik; in življenje je bilo moj modél in moja	A
zdavnaj spi! JACINTA: Poznala bi ga rada; lep je	bil!	-	A
zakaj obširna je moja odgovornost. Poslan sem	bil	v dolino šentflorjansko - da bi nikoli ne bil	A
bil v dolino šentflorjansko - da bi nikoli ne	bil!	Življenje je res prijetno; ampak dela ni nič	A
izkaže, da si še ti slepar, da nisi, kar bi	bil	- kako naj se povrnem k svoji materi v brezdanji	A
Kaj ti nisem zvesto služil, Peter? Kaj nisem	bil	tvoj hlapec, kakor dvanajstero hlapcev?Kaj te	A
Glej tam - kdo gleda v izbo? Nekdo se je	bil	nagnil z bradato glavo skozi okno ter odskoči	A
stopi jadrno proti durim ŽUPAN: Čegav je	bil	glas?Joj meni!	A
Konec glorije in gradú! O, da bi rajši	bil	ostal popotnik in Krištof Kobar! PETER skozi	A
storil, kar bi ne smel storiti, če ni, kar bi	bil	- kaj bi porekel tisti, ki bi bil, kar pravi	A
ni, kar bi bil - kaj bi porekel tisti, ki bi	bil,	kar pravi tisti, ki ní, da je!In če bi tisti	A
nenadoma težka. Kedaj je doživel svet, da bi	bil	gospodar hlapec svojega hlapca?Da bi tat uklepal	A
Petru, svojem podložniku na vékomaj! Naj bi	bil	hišnik in oskrbnik pri potepuhu Petru,če bi	A
potepuhu Petru, . / . / stran 104 . / če bi	bil	potepuh res potepuh in Peter res Peter!Na plavu	A
je najprej zlezel pod odejo! Prvi grešnik bi	bil	rad prvi spokornik! PRVI GOST: Nečistnik	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani