b (401-500)

svinčnikom: Rechnung von 1495 der 8. Juni 1861 an das	b.	Allgemeines Reichsarchiv [...]; z istim pisalom	C
prvi (A) na fol. 1-47, 48'-49, 52-54; drugi (	B)	na fol. 47'-48, 50-51', 54'-119, 139'-141',	C
trije pisarji. Prvi (A) na fol. 1-3, drugi (	B)	na fol. 14-143 in tretji (C) na fol. 144-193	C
oziroma z besedo (letnice v dataciji pri rokah	B	in C). RKR 3 -	C
trak z napisom v knjižni kapitali lehenbvech.	b.	vlrichs, spodaj pa so odtisnjene inicialke	C
na hrbtni strani osmega popisanega folija.	B)	Pisava Vsa računska dokumentacija (kot sploh	C
spiralasto obliko zamenja nova, ki spominja na črko	B,	le da jo od nje ločuje značilni trikotni zaključek	C
mali w je zapisan kot kombinacija črk l in	b,	kratica za item pa je na las podobna črki n	C
kratka. Pogoste so tudi ligature trebušastih črk (	b	in d) z e.V 15. stoletju postajajo poteze pod	C
nadaljevanja v omenjeni smeri, lok obvisi v zraku.	b)	Pentlja navzgor - prvi del poteze je enak prejšnji	C
neporavnane obveznosti ipd. Označena so z nota, n.	b.	(nota bene) ali pa s stilizirano risbo roke	C
napake opremil z drobnimi črkami ob robu (a.,	b.)	, kar je zmanjševalo možnost pomot pri kasnejših	C
nakazovanje možnosti, ki nima uporabne vrednosti.	B)	Žitne mere deželnoknežjih uradov na Goriškem	C
= 5 kupnih messov (oves)	b)	15. in 16. stoletje.Gradivo za 15. stoletje	C
1 lb ß = 20 ß = 40 dč	B)	DENARNI OBTOK Delovanje kovnic na določenem	C
kar pa je spričo devalvacije razumljivo.	B)	CENE ŽIVINE, DROBNICE IN PERUTNINE V primerjavi	C
prvega kot pisne predloge pri izdelavi drugega.	b)	Letni obračun.Po koncu obračunskega leta (mejni	C
služil kot ena od predlog za sestavo obračuna.	b)	Register prejemkov.Na voljo sta dva primerka	C
temveč tudi Prosek in nekatero drugo posest.	B)	SISTEM UPRAVE POSESTI Vse do Maksimilijanovih	C
stoletja) ostal pod njuno neposredno upravo.	B)	SISTEM UPRAVE POSESTI Zametke centralne uprave	C
officium) z okoli 1185 hubami (TAB. 30).	B)	SISTEM UPRAVE POSESTI Pri organizaciji ozemlja	C
prehajale pod neposredno upravo (TAB. 34).	B)	SISTEM UPRAVE POSESTI Na podlagi razmeroma poznih	C
stoletja, kot jih zasledimo v urbarju iz 1426.	B)	SISTEM UPRAVE POSESTI V teritorialno-upravnem	C
poslovanju urada letno polagali račune oskrbniku.	B)	OBSEG IN VIRI PRIHODKOV Gospodarstvo gornjegrajskeg	C
stolnega kapitlja v 15. stoletju (župnije)	B)	SISTEM UPRAVE POSESTI Za upravo s kapiteljskim	C
dejavnosti kot tudi širše, v okviru gospostev;	b)	obstoj in uporaba načinov uravnavanja oz. prilagajanja	C
žitne mere na območju klevevškega gospostva.	B)	VRSTE IZDATKOV Pod pojmom "izdatki gospostva	C
splošno rast mogoče razlagati s porastom cen.	b)	Kratkoročni razvoj 1) Freisinško gospostvo Klevevž	C
rezultat večjega obremenjevanja podložnikov.	B)	UMESTITEV V (SREDNJE)EVROPSKI PROSTOR Ko skušamo	C
Columbia University Press, 1999. Cott, Hugh	B.	Adaptive Coloration in Animals. London: Methuen	C
Državna založba Slovenije, 1953. Hill, Emita	B.	"Materialism and Monsters in Le Reve de d'Alembert	C
pesmi (po ljudsko - "narodna", prepesnitve);	b)	ljudsko v umetnem kot tvorno posnemanje oziroma	C
medbesedilnosti, ki povezuje tekst A s tekstom	B	in vzpostavlja tudi obraten proces.Umetno in	C
obema poetičnima sistemoma. A -------------	B	in B -------------- A predloga pologa umetna	C
poetičnima sistemoma. A ------------- B in	B	-------------- A predloga pologa umetna p.	C
celotna poetika ljudskega pesništva kot sistem,	B	pa je pologa ali metatekst (umetna pesem), lahko	C
posvojena." (Kumer 1975: 68-81.) Tudi Albert	B.	Lord je ugotavljal, da je ponavljanje razlikovalni	C
kreacije (ustvarjalni vidiki literarnega dela) in	b)	poetika izbire (vloga naslovnika in dekodiranje	C
sprejemalčeve konvencije, obstoječo tradicijo),	b)	poetika izvajanja (gre za vprašanje razmerij	C
ter s tem ustvarjati svojo pesniško zamisel,	b)	v ljudskem pesništvu pa je ta začetek takrat	C
(Nikičević 1980: 422.) Raziskovalec Albert	B.	Lord se je v svojem članku The Merging of Two	C
a) minimalne (Vodnik: nekatere poskočnice),	b)	delne (ponarodelost), c) popolne (v sodobni	C
Za angleškega raziskovalca folklore Alberta	B.	Lorda je tradicija najpomembnejša kategorija	C
in formalno približevanje ljudski poetiki;	b)	tvorno dotikanje ljudskega pesništva z "uporabo	C
in ko se neko stilno obdobje do konca izčrpa;	b)	v posameznih stilnih obdobjih pa se v literarnih	C
razsežnosti preteklega s poudarki sedanjega,	b)	razsežnosti sodobnega s poudarki preteklega	C
nenavadnega, tako v vsebini kot v obliki;	B.	pesmi, ki so prehajale v repertoar ljudskega	C
pesmi Županja hči in grajski gospod - Š 129	B)	, se zdi, da je motivni drobec vključen v pesem	C
ljudsko pesmijo Hudič odnese plesalko (Š 82-83	b	in SLP I/25/1-2); 3. podzavestno približevanje	C
ljudsko... umetno ... ponarodelo: ljudsko,	b)	umetno ... ponarodelo: ljudsko, c) ljudsko	C
z vnosom ljudskih odnosnic v umetne pesmi,	b)	pozitivno prepoznaven, polemičen in kritičen	C
začela rasti v zavesti ljudi kot ljudska.	B)	GREGORČIČEVA NJEGA NI Simon Gregorčič (1844	C
in idejnimi sredstvi kot v ljudski pesmi;	b)	posredna imitacija, ko je treba povedati nekaj	C
1977) => metatekst 2: Svetlana Makarovič (a in	b)	-Kolo in Mračnina (1980) => metatekst 3: Milan	C
in filozofskih identifikacij ter negacij,	b)	izohipsa trdnih oziroma tradicionalnih temeljev	C
ljudskega ustvarjalca večinoma težko določljiva),	b)	metatekst (pologa): vse ostale variante posamezne	C
ki je ljudska pesem z množicami variant, in	b)	metatekst, ki je posamezna umetna pesem, vsebujoča	C
posamezne reference na posamično ljudsko pesem,	b)	reference na sistem ali kod ljudskega pesništva	C
začne z ljudsko pesmijo A: (Š 61 in SLP 59) in	B:	Prešernovo Lenoro (KČ 1830), na podlagi katere	C
shematično predstavimo takole: Prototeksti A,	B	in C skupaj v prototekstu ABC: ljudska (Mrtvec	C
metatekst 5: Svetlana Makarovič - Lenora: a, (	b:	radijska igra Mrtvec pride po ljubico) => metatekst	C
Lepa Vida (SŽ, str. 48) + prototekst/predloga	B:	Prešernova prepesnitev Od Lepe Vide => metatekst	C
Oton Župančič - Skrinja => metatekst 2 (a in	b)	: Cvetko Golar - Lepa Vida (1900) in Lepa Vida	C
Žnidaršič - Lepa Vida => metatekst 11 (a in	b)	: Edvard Kocbek -Neznanka in Zamorska => metatekst	C
Vida => metatekst 17: Bruna Marija Pertot (a in	b)	-Morske deklice in Grljanska pomlad => metatekst	C
deklice in Grljanska pomlad => metatekst 18 (a in	b)	: Srečko Rijavec -Lepa Vida in Lepa Vida => metatekst	C
SLP I/3) in Kralj Matjaž rešen iz ječe (tip	B:	SLP I/5-11) ter še Prešernovo prepesnitev pesmi	C
besedilo pa bi bilo lahko poleg tipa C še tip	B.	Vsi pa predstavljajo mitološko mrežo besedil	C
svojo ugrabljeno ženo + predloga/prototekst	B:	ljudska pesem Kralj Matjaž rešen iz ječe +	C
pripovedke o kralju Matjažu C) => metatekst 1 (tip	B)	: France Prešeren -Od Matjaža, ogerskega kralja	C
- Kralj Matjaž (1942) => metatekst 15 (tip	B)	: Veno Taufer - Kralj Matjaž (1968/69) => metatekst	C
Matjaž in Alenka (1977) => metatekst 17 (tip	B	in C): Alenka Rebula - Tuta -Narodni muzej	C
služabnico, verjetno pred hudičem (lintvernom)),	b)	iz snovnega vira motiva zelenega Jurija - kot	C
Lambergar (1968) => metatekst 3: Veno Taufer (a in	b)	: Pegam in Lambergar (1975) => (metatekst 4:	C
metatekst 2: Veno Taufer - Riba Faronika (a in	b)	(1975) => metatekst 3: Milan Vincetič -Riba	C
1973) => metatekst 4: Marjan Pungartnik (a in	b)	-O galjotu in desetnici in Žalostinka za galjotom	C
=> metatekst 5: Veno Taufer - Galjot (a in	b)	(1975) => metatekst 6: Milan Vincetič - Galjot	C
z jezikom, stilne spodbude, formalni vzroki,	b)	prevzemanje in interpretacija formalnih sestavin	C
odnosa do starih oblik in vsebin ljudskega,	b)	ponovno vzpostavljanje identifikacijskega odnosa	C
prežemanja z ljudskim pesništvom. Če povzamem termin	B.	Paternuja o starejšem in mlajšem valu ustvarjalcev	C
ustvarjalne poetike glede na ljudsko pesem,	B)	avtorji, rojeni v letih, ko je del ustvarjalcev	C
teme in liki iz ljudske pesmi ter - skupino	B:	kjer so pogostejši ljudski stilemi, stilizacije	C
nenehnem iskanju domače "gomile". Skupina	B:	Od besede do verza Naslednja skupina ustvarjalcev	C
pesništva (langue) - citati struktur, stilizacije,	b)	tiste, ki merijo na kontekst konkretnih ljudskih	C
zagovorov pri D. Zajcu, Š. Remicu, V. Tauferju,	B.	Seliškarju; simuliranje kronik pri M. Vincetiču	C
Kravos: Trikotno jadro 1972, str. 83-84). k	b)	Empirični in pretvorjeni citati so dobesedno	C
očeta vbov." / "Raj grem u križem svet, / koker	b'	storu tak naglaven greh, / de b' očeta n' mater	C
svet, / koker b' storu tak naglaven greh, / de	b'	očeta n' mater vbov." Pa je šov u križem	C
ljubezenske lirske Komur se dremlje, naj gre spat A,	B	(Š 1759-1760) - GNI M 31.486 ali pripovedne	C
besedil ljudskega pesništva (Juvan 1990b: 21);	B)	avtorja zajemata ljudske odnosnice iz posameznih	C
in tako ustvari nove razsežnosti besedila;	b)	parodično, ki se prepleta s smrtno resnostjo	C
pesem kot peta pesem, njen ritem in melodija;	b)	ljudska pesem kot artistično sredstvo - ljudski	C
je iz ponarodele Smrt ima priti (Š - Dodatek	B,	št. 92: 646) in tako je izražena slutnja ali	C
ljudske ljubezenske pesmi Ljubezen je bolezen	B	(Š 1219-1223).Snoj je sorodne pomene iz ljudskega	C
Dosti oprav't bi imel: / So same trcjalke, /	B'	jih ljubit ne smel! Š 2706 (Kranjska)	C
kjer sem bil, / še take nisem nkjer dobil, / da	b	bla tko milga ličeca / in usmiljenga srca!	C
počilo srce / od žalosti, od groze te. P -	B	MRTVEC PRIDE PO LJUBICO - B: France Prešeren	C
P - B MRTVEC PRIDE PO LJUBICO -	B:	France Prešeren: LENORA (prevod 1824, objava	C
usmili!" - P - C MRTVEC PRIDE PO LJUBICO -	B:	varianta št. 1 (SLP 60), nastala po Prešernovi	C
prsi, / kot veter skozi veje smrek. M 5 a,	b	Svetlana Makarovič: Lenora, Srčevec, Ljubljana	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani