KRI (201-300)

in potem v nekem varnem brlogu vonjati lastno	kri,	ki se oglaša z zahtevnim glasom mladiča! Toda	A
srečnih dni! . / . / stran 5 . / MOJO SRČNO	KRI	ŠKROPITE Mojo srčno kri škropite po planinskih	A
5 . / MOJO SRČNO KRI ŠKROPITE Mojo srčno	kri	škropite po planinskih sončnih tleh, kakor seme	A
amonskih sinóv. Kako so tam kovala jekla, kako je	kri	v potokih tekla, na črna tla junaška kri! Kot	A
je kri v potokih tekla, na črna tla junaška	kri!	Kot za žanjico žita snopi leže po tleh vojakov	A
danes rosnó nje oko? Sinoči cvetoča, rdeča ko	kri,	zakaj pa ji danes obrazek bledí? Imela je vrtec	A
ostra in nemila si, oj sodba svetna ti! Ko	kri	za dolg prelila si ni li dovolj ta kri? Ni kazni	A
Ko kri za dolg prelila si ni li dovolj ta	kri?	Ni kazni ti zadosti smrt, nje muka in nje strah	A
bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla:	kri	naša te pojila bo, sovražna te kalila bo! Takrat	A
kak noga hiti! Po žilah mi vre ponovljena	kri.	Kdor toži mi svet, življenje sovraži, pod nebes	A
mi dano, da bi pela pevska žila; če pa ti mi	kri	razgreješ, led otajaš okol srca, vsaka misel	A
se kak doktor bo učil, kdaj, kako, zakaj si	kri	prelil: daj se v bojih klati za cesarja, vsak	A
Naprej Naprej zastava slave, na boj junaška	kri!	Za blagor očetnjave naj puška govori Z orožjem	A
orožjem in desnico nesimo vragu grom, zapisat v	kri	pravico, ki terja jo naš dom. Draga mati je	A
ravnina ... Ti ravnina, polje laško, ti si pilo	kri	junaško, ti pokrilo trupel broj, ki jih je posekal	A
in ki tvojo prst gnoji, daj nazaj jim srčno	kri.	Kaj bo polje ravno dalo?	A
zemljo. Vi, ki ste jih h klanju gnali, srčno	kri	njih prelivali, vam pravice vpije glas: Bo prišel	A
Črna roža bo zavdala, prvemu na oblaku. Bo	kri	njena zemeljska spet zakopana v gradu? Iskalci	A
lahko uspeš. Sonja je padla, ranila se je,	kri	je tekla iz nje.Kri je tekla iz nje v njo.	A
je padla, ranila se je, kri je tekla iz nje.	Kri	je tekla iz nje v njo.Ven iz telesa, noter v	A
Prestreljeno srce Prestreljeno srce.	Kri.	Človek v svitu luči.	A
imajo po belih čelih vse polno ran, da jim lije	kri	čez belino teles v ozkih trakovih ‒ v trnovih	A
tajno razžari polar, eksplozije, mrliči in naša	kri	... Močne, opojne Močne, opojne kave, natakar	A
Pel bi, kako so razšli se po sveti, pa morala	kri	bi iz srca privreti, bratje, ne morem vam pesmi	A
zadnjega sla, ki ohranja Evropi še luč!) lije	kri	v moje trudno srce, joj, in vode ni več v Evropi	A
in vode ni več v Evropi in mi ljudje pijemo	kri,	kri iz večernih sladkih oblakov. ‒ Vse je ekstaza	A
vode ni več v Evropi in mi ljudje pijemo kri,	kri	iz večernih sladkih oblakov. ‒ Vse je ekstaza	A
svetejša so, če jih krivica prepleta, in lepša je	kri	od rdečih koral, ta kri pod okovi, o naj bo	A
prepleta, in lepša je kri od rdečih koral, ta	kri	pod okovi, o naj bo prekleta, kadar bo brizgnila	A
tvoj kruh, ki mi ga bedna pošiljaš; vem, da je	kri	vtisnjena vanj, kri; poljubljam ga vdan. Mati	A
bedna pošiljaš; vem, da je kri vtisnjena vanj,	kri;	poljubljam ga vdan. Mati, le tisti kruh, veš	A
kruh, veš, nas lahko hrani, ki v njem začutiš	kri	prelito in bolest zatajeno, skrito. In nič ni	A
vidim: ti trgaš od srca, in čutim v kruhu tvojo	kri.	A samo on bo res močan, kdor ga jé in kdor hladan	A
kdor ga jé in kdor hladan maščeval bo tvojo	kri.	Meditacije I Bij nas po glavi, kruti trinog	A
perutnice so trepetale ... od njih je curljala	kri.	In skozi oči so šivanke preboli.	A
zdaj so mirne oči. In zdaj ne trepečem več in	kri	ne curlja več od perutnic. To je od resnice	A
zemljo krije in vihar v srce mi rije, ena misel	kri	mi pije: O, kedaj bo in kako? Sveti Štefan Sveti	A
je v nebu; klonil je svobodoljubni duh, kot	kri	pada voda v žlebu. Zrak je prozoren, tako gleda	A
tri v srce so fanta in vršič mu pal je v črno	kri.	Oj, sijaj zlato sonce ti, na mrtvi rožmarin	A
rada bi življenje, prelila zanj′ga svojo srčno	kri.	Oj, lipica, kjer v senci sva sedela, drug drugemu	A
slave Naprej zastava slave, na boj junaška	kri!	Za blagor očetnjave naj puška govori.	A
orožjem in desnico nesimo vragu grom, zapisat v	kri	pravico, ki terja jo naš dom. Draga mati je	A
nam še nič hud′ga ni. Sabljice se blišče,	kri	pa preliva se. Kroglica prileti, fantič pa obleži	A
dekliči vi, bas že hudo renči: Hoj hej, hoj hej,	kri	se razgrej! Ljub′ca, udari v roko, skočiva le	A
pm, pm, pm, pm, pm, pm ‒ Hoj hej, hoj hej,	kri	se razgrej! Ljubica, daj mi roko, da ljubiš	A
287 . / Bela kot sneg si ti, rdeča pa kakor	kri,	v srcu si mojem zapisana ti. La la la ...	A
danes rosno nje oko? Sinoči cvetoča, rdeča kot	kri,	zakaj pa ji danes obrazek bledi? Imela je vrtec	A
pil ga je rad! Zdaj ga pa pijmo vsi, da nam	kri	oživi; kdor ga bo z glažka spil, ta bo prav	A
sanje, zbudi ti želje speče in po telesu speča	kri	hitreje steče. Srce zažene v hipu se v utripu	A
15 . / VROČINA Prikradla se je v meso in	kri,	na vročem mesu koža ledeni, z mrazom ves čas	A
zamenjaš in vso družbo. Terjatve, sem prelita	kri	... Nevesto novo vsi hite mi dat.	A
Rešujem iz pepela ga, iz dima, kot da je moja	kri	in moja kost. Mojbog, življenjepis kot pantomima	A
mu sonce več ne sije, če že njegova maščevana	kri	je! Če že njegova maščevana kri je za jutra	A
. / stran 110 . / Če že njegova maščevana	kri	je za jutra in za dne, podim ga stran. Obletnica	A
všeč ljudem, če s podkovano nogo stopam nanje!	Kri,	mozeg pljusneta čez bojni šlem. Kesanja ni.	A
hrzajoča noga nekaj kriva, kot da iz čeveljčka bi	kri	škropila purpurna in usoda popravljiva bi nov	A
Ime mi je Življenje. Moja	kri	je sedanjost, skozi njeno resničnost utripa	A
Premečkana svetloba, ujeta na eni njivi. Preživljena	kri,	brcajoča v konec. Da postojiš v njej, rabiš	A
Ravnovesje, ptica, ravnovesje! Tvoja	kri	iz dežja in sonca, iz srebrnih svetlobnih mest	A
zavarovanem, razbila in ji je zdravilo in morda tudi	kri	zalila obraz.Odleglo mi je in mirno sem zaspal	A
je prestal z delom, iz ust se mu je udirala	kri	v debelih curkih. Silno sem se prestrašil nenavadneg	A
bi vam vedel puščati prav samo tisto nagajivo	kri	in položiti v glavo toliko svinca in na takšna	A
samo na desni strani; iz mežilice je sikala	kri.	Pomoč se mi je zazdela zares nujna; očetu sem	A
pričakovanja mu stisne prsi, zravna hrbet, požene	kri	v obraz, da mu zabuhla lica skoraj temno zagore	A
in več dejanj, čeprav je zato pogosteje tekla	kri.	Proizvodi so se kopičili, denar, ki ga ni bilo	A
gasilčevih rokah je vrela voda kakor iz žile	kri.	Redarji so potiskali ljudi nazaj.	A
kamen v glavo in mu zbil fes. Zato mu teče	kri	in on takó grdo gleda in se ves čas približuje	A
Nič ne bi pomagalo, iztočiti bi ji bilo treba	kri,	takó si je mislila v najhujših trenutkih, in	A
da bi razgnal gnojno žarišče, je zvodenela	kri,	ki se je prikazala, dajala zelo klavrno spričevalo	A
eksekucije, njena tla, kakor vidite, rahlo visijo, da	kri	žrtve lahko odteka.V tej sobi je padlo septembra	A
da me zebe in da se mi bo najbrž spet ulila	kri.	Seveda sem, čeprav sem bil pokrit s kocem, videl	A
vzvišen, kakor mu je velevala njegova dalmatinska	kri.	Takó je bilo že v vlaku, ko so nas iz Dachaua	A
dlani ob levem mezincu. Takrat sem videl svojo	kri.	Rozasta je bila, kakor voda, v katero kaneš nekaj	A
školjev. Pa zraven trdovratna kakor kraška	kri	v nji.Saj, in to, da ves čas sanja samo o potovanju	A
ga je zasužnjil. Nedognanost, ki se vpije v	kri,	kakor ljubezen do tega pristana, ki človeka	A
zdaj od veselja maha po Paolovem kolenu. »Vso	kri	ti bo izpila,« je rekel sergente.»Do zadnje	A
bili že kot otroci umorjeni, čeprav ni tekla	kri.	Kakor tistile tam.	A
krvi, ko sem padla na tisto železno šino.«	Kri	je bila zdaj na nebu v širokih pegah in zaslanjala	A
potolkel po prsih. Tinci je tako močno drla	kri	v glavo, da je na prvi postaji spravila očeta	A
dolgih mračnih hodnikih in ga suvali, da se mu je	kri	cedila iz oguljenih zapestij in kapala na sivi	A
leži, baba pa je mlada in zdrava in ima še hudo	kri,	kakor se reče...« »Razumem, razumem...«	A
najboljšim namenom, da bi svojemu pobu razvnel	kri,	a nadaljeval sem tudi še potem, ko sem sprevidel	A
proti vrtičku, a se je kmalu zrušila in rdeča	kri	je v močnih curkih brizgnila po belem snegu	A
loku; bilo je rdeče, bledo rdeče kakor vodena	kri.	»Pijte!« je rekel.	A
odvrnil Peter Majcen. In spet mu je udarila	kri	v glavo zaradi tega naglega in tako neprimernega	A
bi še enkrat mahnil po njem, a je že zagledal	kri,	ki je brizgnila po snegu.Vedel je, da je nesrečnik	A
se je strašno bal. Da bi on, Martin, bruhnil	kri.	Ne, tega ne.	A
Izpil je do dna. Zdelo se mu je, da pije	kri	svoje kraške zemlje.Zaduhal je vonj po brinovih	A
pojdi in pretoči zanj svojo zanikrno bajtarsko	kri.	Poslali so ga na fronto v Karpate.	A
topovi bruhali na povelje, sablje so se bliskale,	kri	je tekla pred očmi.Vse te strašne stvari se	A
Ta je za tvoja leta. Saj imaš že dovolj mrzlo	kri.	Ta te bo pogrel.«	A
zevajoče, umazane rane na vratu teče še živa	kri.	Zgodilo se je.	A
zidovje; dovolj dolgo so pili tvojega telesa	kri;	dovolj dolgo so brisali blato svojih čevljev	A
predmestja, da te povedem k novi pomladi, ti	kri	naše krvi, ti misel naše misli!« Toda	A
lisice, se je izza zapestja pocedila gnojna	kri.	Več dni nisem mogel gibati s prsti.	A
s katranom prepleskani okovi branili, da bi	kri	in mast ne razgnali njegove zabuhle glave.Ko	A
omenil gosenico, se je neverjetno razvnel. Vsa	kri	mu je planila v glavo, zavijal je oči in požiral	A
kuhinjskimi vrati, a to komaj še pravi čas; kar	kri	mu je udarila v glavo ob misli, da bi zdajle	A
»Tako sem rekel!	Kri	mu je kar zacvrčala pod kožo.Zabodel je vame	A
ogrela premrle ude in razvnela plavo, vodeno	kri	staremu generalu grofu von Schneefeldu in si	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani