KRI (801-900)

ponoči skoz ključavnico nadenj in mu izpije	kri.	Likar zna coprati!	A
ljubezen ne prihaja na ukaz, niti je ne dajeta	kri	in rojstvo.Glejte, oče in mati nista tista dva	A
V očetovi hiši se šopirijo gostači, lastna	kri	pa se mora potikati po šupah.O, Kocmurju ni	A
vik: »Primi ga, primi ga!« Pa mu je zavrela	kri,	sam ni vedel, kako mu je prišla v roko sekira	A
/ stran 227 . / sam kriv, te nesreče: moja	kri	sta in v mojih rokah je bila njuna vzgoja ‒	A
njeno lice, prej belo ko mleko in rdeče ko	kri,	je bilo zdaj rjavo in shujšalo je.Pa kaj vse	A
ali nisem tvoj dobrotnik?« Stanku je šinila	kri	v glavo.To, kar si je najbolj živo želel, odkar	A
Ravnatelj ga je dvignil, krogla je bila ‒ bela.	Kri	je zalila Stanku lica. Ravnatelj ga je tolažil	A
in segel po njegovi nogi. Dečku je zavrela	kri,	zavrtelo se mu je v možganih, besen je sunil	A
drugod bi ga le še utegnila zapeljati očetova	kri.	« Kocmurjeva je vzdihnila: »Naj bo, kakor je	A
bila namenjena. Pa sem se opravičil, da mi	kri	teče iz nosa in sem bil jako vesel, ko sem stopil	A
preklela ne le očeta in majko, nego sploh vso	kri	do šestega kolena in povrhu še popa in krst	A
najrajši mi je prav tisti hip pričela teči	kri	in sem robec tiščal pred nos. In sedaj je čudovita	A
bo tako. Kdor me pozna, ve, da bi svojo srčno	kri	dal za pravopis. Toda so reči in razmere.	A
posadil noter v Ljubljanico, da si ohladi zanikrno	kri.	Njegov možati nastop ni ostal brez sadu in bodi	A
preprečila in bi se bila preprečila bratska	kri	in raztrgane hlače in tužna nam majka in politični	A
napetost dosegla vrhunec. Tekla je junaška	kri.	Enemu so bile v srditem boju kruto raztrgane	A
parov imam nogavic, in kadar mi teče iz nosa	kri,	iz katere mi teče nosnice?Pa bi dotični gospod	A
tako kakor jaz! Pa pravim: To ni slučaj, to je	kri!	Take stvari se podedujejo!	A
sram še v vlaku, in kadar ga je sram, mu rada	kri	teče iz nosa, pa mu je pričela tudi v vlaku	A
beseda, kje neki! Nego ima tudi želodec in	kri	in nagone in potrebe in zmožnosti.Pa si človek	A
se bo dognala. Do tedaj pa je treba ohraniti	kri	mirno in se izogniti vsem nepremišljenim dejanjem	A
stoletja žrtvovali svoje sile, točili svojo	kri	za blagor drugih.Lahko, da nam ni potem dostajalo	A
motim, a tebi, brate federalist in avtonomist,	kri	sramu in kesa naj ti šine v lice: ta latinski	A
družbe, trebušni gospod Tone, in je rekel: »Mlada	kri,	mlada kri!Ko sem bil v peti gimnazijalki, ali	A
gospod Tone, in je rekel: »Mlada kri, mlada	kri!	Ko sem bil v peti gimnazijalki, ali sem bil gad	A
Majal se je in si ga privoščil še en požirek.	Kri	se mu je bila zopet povrnila v zabuhli obraz	A
bleda. Pri tem krivičnem očitku pa ji je šinila	kri	v lice. »Ni res, mati!	A
Oči so ji bile vse solzne. Janez je zardel,	kri	je začutil v licih.S težko roko je segel v razmršene	A
si je zadrla šago v mezinec in je pogledala	kri	iz prsta.Samo pol naročja trsak je naložila	A
pobožala Liska po licu, da se mu je takoj pocedila	kri.	Toda Lisko se za rane ni menil.	A
slovenske zemlje, je v našem narodu zavrela	kri.	Zbrali smo se v gozdovih in začeli boj za svobodo	A
prijel za priostrene žeblje, da se mu je pocedila	kri	izmed krempljev.Sledovi krvi na hlodu so pričali	A
gladko zapomnil. Nekoč pa ga je prepeličarska	kri	le zmogla.Šla sva po cesti proti Turjaku.	A
naredil mir v deželi? ‒ Petrus. ‒ Kraljevska	kri	mu teče po žilah, vitez je, bojevnik, da mu	A
najzvestejši sin in da bo dal za kralja in deželo tudi	kri	in glavo, če bo treba. Toda vsa čast Petrusu	A
zelišče, zato mi iz nobene rane nikoli ne priteče	kri.	‒ Pojdiva!«	A
in rekel: »Ljubi moj, ne tako. Na vojski teče	kri	in se je hudič veseli.Če ti je drugače všeč	A
Ob hoji se je razgrelo srce.	Kri	je zaplala z veselejšimi valovi.Noga ni čutila	A
Začela se je tekma, ki tudi staremu lovcu požene	kri	v lice in mu iztisne kaplje izpod klobuka.En	A
je Ila potegnil nož in mu preparal hlače.	Kri	je vrela iz rane, kost v kolenu je bila zdrobljena	A
Podedoval jo je sin in z njo menda tudi mojo	kri.	Takole gre ta reč od roda do roda.«	A
litja krvi? Ali v človeštvu še vre kajnovska	kri	in človeštvo zastruplja?Le priznajmo, da se	A
ostanejo. Vsi brez krivde, pa bo tekla njih	kri	in bodo kapale njih solze zaradi tujih grehov	A
in vendar . / . / stran 11 . / je tekla moja	kri.	A ni tekla zastonj.	A
gledal mrliče. In tamkaj je ležal njegov sin,	kri	mu je vrela iz srca in je jecljal: »Zbogom,	A
najtežje. Videl je samo krogle, bajonete in	kri.	Na čelu ga je ščemelo, da se je popraskal.	A
taka kakor nobene druge. Francetu je silila	kri	v glavo, slišal je udarce srca, da se je prebudil	A
se pa vsi križem nahrulijo, je svitek in teče	kri.	In to je sedaj.	A
je obstal; široka pleča so bila dvignjena,	kri	mu je gorela v licih, glava mu je bodla naprej	A
Mene si izgrizla od Matica, kjer sem popustila	kri	in moč.V grehih se valjaš; ko mož preliva kri	A
kri in moč. V grehih se valjaš; ko mož preliva	kri,	hudoba.Fej te bodi ‒ tebe in Matica in te halodre	A
noč dal tole, kar me grize tu notri in mi pije	kri,	pri vsej svoji pobožnosti znoriš, da veš, zmeša	A
In otrok takega očeta, ki je za nas prelil	kri	na vojski, ga že zasluži.« Župan je prinesel	A
»Tiho o tem,« je rekel France.	Kri	mu je zaplala po žilah, iztegnil je krepke roke	A
je bil svet odrešen, je tekla nedolžna božja	kri	‒ in sedaj teče kri in tečejo solze in ne bodo	A
je tekla nedolžna božja kri ‒ in sedaj teče	kri	in tečejo solze in ne bodo zastonj.Napuhnjeni	A
Ne bom več govoril. Ampak tole si zapomnite:	Kri	je kri.Zato pa kost h kosti, kri h krvi.	A
več govoril. Ampak tole si zapomnite: Kri je	kri.	Zato pa kost h kosti, kri h krvi.	A
zapomnite: Kri je kri. Zato pa kost h kosti,	kri	h krvi.Sedaj pa kaj drugega!«	A
kompanije.« »Kaj?« je vprašal zateglo Golob in	kri	mu je šinila v lice. »Kaj, kaj, kaj!	A
in se usedel kakor ris na Donavo, da bi pil	kri	Slovenov.In pije jo že tri leta.	A
zgodilo, kakor bi iz Hilbudijevega srca tekla ista	kri	v vse roké, ista misel v vsako glavo.Nihče ni	A
zgrudil ob ognju; iz nozdrvi mu je brizgnila vroča	kri.	ČETRTO POGLAVJE Ko je Azbad odšel iz Hilbudijevega	A
Slovenih, ki so prežali na rebri, je kipela	kri.	Čuli so šum, včasih je zarožljal meč.	A
po ščitih in jih klale, meči so se pomakali v	kri	in bliskovito švigali po telesih Slovenov.Vsa	A
ki je štrlela od sulic, se svetila od mečev ‒	kri	je brizgala, trupla so se grmadila na tleh.	A
zvesti prijatelj, zaveznik vseh Slovenov. Atilova	kri	bi se usmradila v mojih žilah, če bi vam ne	A
V njegovi glavi so se dvigale grozne slike.	Kri	mu je plala, da je tiščal levico na razburjeno	A
A sedaj poglej mene! Skozi haljo tišči	kri	na stegnih, ker sem se gnal na smrt, da tebe	A
najlepšo ženo Kerko, da mora v potokih teči	kri	Slovenov. ENAJSTO POGLAVJE Ne priča zaman Svetonij	A
je zakrivala toga, skozi katero je brizgala	kri	pod noži zarotnikov, to je izvel Konstantin	A
hipodrom izpremenil v boj tisočev in bi bilá	kri	preplula areno, da ni Upravda dal znamenja s	A
ceste morjá in suhe zemljé so napeljale vso	kri	razburkanega življenja v srce Bizanca ‒ v hipodrom	A
Izdero kopja, zgrabijo sekire in logi bodo pili	kri,	ki bo tekla iz ran, zadanih od bratov. Ob tej	A
so uničili Hilbudija!« Dvorjanom je zastala	kri	v žilah.Toliko žaljenje veličanstva!	A
trapil zanjo? Aha, da ostanem tu, da prelivam	kri	za tirana in da se za ves trud, za izdajalski	A
Poveljnik palatinske legije je prebledel,	kri	se mu je strdila po žilah.Zakaj dobro je spoznal	A
izpregovoril: »Moža, brata! Mozeg se suši v meni,	kri	mi je izpila žalost, suha veja sem na deblu	A
Smrt izdajalcem, smrt! To pravi Tunjuš, čigar	kri	je še v živem rodu s krvjo vladarja vse zemljé	A
»Smrt ‒ smrt! Da bi torej tekla bratovska	kri!	O bogovi sami si uničimo svobodo!	A
Kaznujte nas!« »Bratovska	kri!	Ali so to bratje!	A
»Bogovi pa tudi hočejo, da se zlije žlahtna	kri	s krvjo ki je še žlahtnejša.Zato čuvajo tebe	A
»Sramota, sramota! Bratje zoper brate,	kri	zoper kri!‒	A
Sramota, sramota! Bratje zoper brate, kri zoper	kri!	‒	A
bežečim konjem. Zona je izpreletela potnika,	kri	se mu je strdila v žilah. Padel je v visoko	A
Slovenov Radovana in Iztoka. »Teče, že teče	kri!	Pa mora še v večjih potokih ‒ tudi zaradi nje	A
bilá nizkega rodu, je plula po njej vendarle	kri	pristne potomke mogočnih Rimljanov, katerim	A
Vino se je penilo v srebrnih čašah, razgreta	kri	se je še bolj razgrevala, vonjavi zrak je zamamljal	A
Bogovi, ki uče Upravdo moriti nedolžne, prelivati	kri,	o, bogovi despojne; verolomnice, o, molči mi	A
jo je podžigala z ognjem, vžganim v dušo in	kri	njenemu rodu: Ker ne uživam jaz in mordà nikoli	A
V blisku je spoznal despojno Teodoro.	Kri	je zledenela Iztoku po žilah, pesti so se mu	A
svoji domovini. Strašno maščujemo prelito	kri	Slovenov in potem boš bivala z menoj pod jasnim	A
v osmih dneh.« Slovenu je šinila od radosti	kri	v lice, da mu je posinjel dolgi obrunek na čelu	A
Preudari, med Anti in Sloveni ‒ med brati!	Kri	teče, ženske jokajo, gradišča gore, ovcé se	A
si na prestolu!« V Teodori je vzkipela divja	kri.	Pozabila je dostojanstva, pozabila, da je ženska	A
bilo strah, ker so zagledale na roki vladarice	kri	nedolžnega. Drugi dan je govoril Justinijan	A
Na večer pred svojo smrtjo prihajam k tebi,	kri	barbarska, da se poslovim.V čisti vdanosti sem	A
brambo pravu!’, da maščuje zaradi tega njeno	kri.	Slovesno izročam poveljništvo armade v izkušeno	A
naročja kraljevega v objem divjemu molojcu.	Kri	ji je kipela, temna, kakor baržun mehka lica	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani