nova beseda iz Slovenije

življenje (401-500)


veselimo! . / . / stran 39 . / IV Nova ljubezen,      življenje      novó, Nove mi pesmi iz persi vró. Nazaj, nazaj  A
Ne glej ga nikar, pa vesela ostani!      Življenje      vživaj, dokler ti je moč, Mladost in lepoto  A
bridki spomin V globoko morjé vtopiva vesela;      Življenje      novó brez rev bolečin Tam bodeva mirno skupaj  A
očém; Po noči pa je malo paše. Terdo je res      življenje      naše! Dà! včasi, vrag mi vzemi pérje!   A
Premagane bežé temine, Gore spet gledam in doline      Življenje      se mi vrača spet, Kakó si lep pomladni svet  A
živi dekleta, bog živi žené, Ki nam v ljubezni      življenje      sladé.‒ ‒   A
zemlje rase, zemlja pa je vir življenja, in      življenje      vir človeštva, in človeštvo, to je hrast, ki  A
Tja med ljudi bova, deklica, šla, tja med      življenje,      v sredino gorja, jaz bom oral in ti boš sejala  A
še ostalo, smo kakor norci, brez srca, ki jim      življenje      je le dvoje dalo: hudičev strah in upanje brez  A
strastno hotenje, zgrabiti za vrat to prekleto      življenje.      Ta pesem bo pesem milijonov, ta pesem bo boj  A
dlani, a vendar sem natanko te poznal, ker si      življenje      za življenje dal. Nisem te poznal in vendar  A
vendar sem natanko te poznal, ker si življenje za      življenje      dal. Nisem te poznal in vendar sem dodobra te  A
bo živelo!« Tako umiramo zdaj mi, ki v nas      življenje      se poraja, in vsak mrtvak v ta mrak kriči: Upri  A
bilo je, kar se v nas budi, ki v smrt so za      življenje      šli, preverjeni, da ni nazaj poti. Heroji, v  A
Beseda kratka, vendar vse obseže, kar človeka na      življenje      zemsko veže. To srce, ki je objelo svet z željami  A
kdaj! Toda pogled nam v nebo je zastrt: zunaj      življenje      - v tovarni je - smrt! Včasih zaslutimo sredi  A
- smrt! Včasih zaslutimo sredi noči tisto      življenje,      ki zunaj kipi. Toda kaj, strojev orjaških ropot  A
grobov tajinstvene zavese. Kaj je človek, kaj      življenje,      grenko je spoznala šla je globlje, vedno globlje  A
Vriskaj, pastirček! - Na tihe grobove dahne      življenje      vrisk jasni naj tvoj! - Sestrice, pojdimo gledat  A
prostranih polj, skromen bodi, pa ti bo dovolj za      življenje      srečno - pet pedi! Pšenica in plavica Na prelepem  A
rahlih tal! Isti Stvarnik, ki ga tebi, meni je      življenje      dal! In zaman ne bom živela, če samo zato cvetem  A
Sedeti ob robu gozda in molčati.      Življenje      je povleklo me drugam, izgubljeno igro sem prisiljen  A
tehle nekaj palcev monitorja. Pomnilnik mi      življenje      narekuje igram se virtualnega konkvistadorja  A
infarkt in zdaj trohni nekje, ubog hudič, ki vse      življenje      ni zaslužil nič, le čudne votle face v bron  A
zopet po smetnjakih stika in si mrmra: frdamano      življenje;      in tvoj obraz, svež, še jutránji, z vlaka.   A
živimo vsak-dan. To so odsevi narave, študentsko      življenje,      mladostna ljubezen, mestno življenje, vsakodnevni  A
študentsko življenje, mladostna ljubezen, mestno      življenje,      vsakodnevni opravki, tu in tam kašna hudomušnost  A
1988 - Moja pesem je moje      življenje      1990 -Vrednote pomladnega jutra (pesmi in proza  A
dolgih večerov utrujena luč le s težavo gori.      Življenje      je trdo. Fantek, zaspi.   A
navad in briše moje vsakdanje skrbi. Rada imam      življenje      trenutka. Moje hrepenenje Moje hrepenenje  A
Blagor nasilnim, ki po svoji volji krojijo      življenje.      Blagor prevzetnim, ker mislijo, da je jutri  A
\/ Mimo vseh težav Mimo vseh težav je      življenje      včasih pasje lepo. Kaj bi ne bilo!   A
stran 69 . \/ Železni zmaji Tako se bo      življenje      izteklo kot vino iz soda. Prazni kozarci, prazne  A
meni nikdo; kdo čisto veselje mi moti, kdo moti      življenje      mirnó? Nikdár ne zmrači se mi čelo, nikdár ne  A
/ . / stran 16 . / SIROMAK Kar Bog mi je      življenje      dal, odkar sem se zavedel, pod svojo streho  A
/ stran 24 . / DARITEV Daritev bodi ti      življenje      celo: Oltar najlepši je ‒ srca oltar, Ljubezen  A
in videl vedno sem vrtenje, prelivajoče se      življenje,      prerojevanje, prenavljánje, iz bitja v bitje  A
pa dej ‒ uresniči se. . / . / stran 51 . /      ŽIVLJENJE      NI PRAZNIK Cvetočega lica, cvetočih še let  A
prijateljskih radosten trop praznuje tvoj prvi v      življenje      vstop. In tebe ‒ pač moti te cvetje na poti  A
čutiš ‒ naj srca ne vara te čut! ‒ da vhod le v      življenje      je s cvetjem posut! Ne slutiš, da cvetje, na  A
praznik vesel: Ni praznik, predragi mi, naše      življenje,      življenje naj bode ti delaven dan! Od zora do  A
vesel: Ni praznik, predragi mi, naše življenje,      življenje      naj bode ti delaven dan! Od zora do mraka rosán  A
veš, da zimski čas cvet je naš umrl, ne, da je      življenje      mraz to srce mi strl. Toda, ptiček, kaj za to  A
naš kedaj, ti vse uresniči zdaj pri bratih,      življenje      zdaj vzorom daj! Le pojdi torej, duša blaga  A
Nikakor! Marveč to zelenje oznanja novo nam      življenje,      ko spet se bo pomladil svet, ko nov razvil se  A
bliža se mrak. Veselja sonce je njemu utonilo,      življenje      njegovo se je pomračilo. Oh, lep tako, tako  A
poslavlja nebroj se duhov. Ta roj skoz vesoljno      življenje      mrliču bil temu je zvest: to boj je, stotero  A
nebo me žene željenje, novo in ljubo me stresa      življenje.      Kak bije srce, kak noga hiti!   A
žilah mi vre ponovljena kri. Kdor toži mi svet,      življenje      sovraži, pod nebes razpet iz sob se prikaži  A
razpet iz sob se prikaži: Glej svet je prelep,      življenje      sladkó, si gluh in si slep, če ti je grenkó  A
ure čudne sile iz grobov jih priženó. Noč      življenje      v ude zlije, gibanje zbudi teles; bleda luna  A
saj nisem jih nosil za sé; posvetil sem tebi      življenje,      poklonil sem tebi srce; in vèndar, zakaj me  A
viru vale posuši: roža brata nima več, nje      življenje      preč je, preč. Obrazi Vstala je narava ter  A
Kaj je moč človeška, kaj so njena dela? In      življenje      naše, ki tak hitro teče, al so same sanje?   A
ohrani na trenutke jasne! To vodilo zlato za      življenje      kratko kožo ti ohrani dolgo časa gladko. Ves  A
mu res vzame jo smrt, okoli se plazi potrt,      življenje      sovražit začnè ‒ v soboto obesil se je. To žalost  A
stezo, črto prvih dni. Plamen iz korenin ji      življenje      jemlje, utrip srca. Nekdo presaja kal neba,  A
Ni jih bilo lahko ujeti. Lovila jih je celo      življenje      in ko jih je ujela ...Videla jih je le za hip  A
ladjo čustev, ki nima dna. Kdo napaja naše      življenje?     Kdo hrepeni po tem, da nam ukrade dih?  A
že rešen problem življenja. Živimo resnično      življenje.      Igrati se prepričanje.   A
Usmiljenje! Usmiljenje Gospod profesor, razumete      življenje?      Kons: NOVI DOBI Nova doba prihaja v kolektivnem  A
V vetru se ziblje V vetru se ziblje moje      življenje      kakor na latnikih listje, v svetlem viharnem  A
samotnih urah poznam. V vetru se ziblje moje      življenje,      v jesenskem viharnem vetru, ki gre preko polj  A
Grenko resnična in brez tolažbe je misel na      življenje.      Če je kremen trd, kleši vanj z zobmi.   A
133 . / vse moje misli ‒ ena rana, vse moje      življenje      ‒ ena rana, trpim, kako bi šel v daljo. Kako  A
nami, kar bi nam razsvetlilo pot. Zakaj to      življenje      brez volje, omahovanje, omagovanje pred cilji  A
svetišč. Tam nikdo ne umira in se ne poslavlja,      življenje      je kakor večnost, ujeta v drevo... Otožje Zlato  A
stremljenju. Veseli, dinamični, relativni gledamo      življenje      iz daljav Smrti. Vsak dan jadramo v veliki Prostor  A
Zeleni slap življenja. Vsako      življenje      se konča s smrtjo. Križ na grobu.   A
strojev težko brnenje, čujem pod njimi vzdih v      življenje!      ‒ Kam si poslala nas, kam si poslala nas, rodna  A
enkrat, kajti samo v tvojem zavetju sem čutil      življenje,      sem bil mlad, kot zdaj sem gorak vsemu svetu  A
Čeprav je še luč, ki znotraj sveti, čeprav to      življenje      imam tako rad, te moram le v sveto olje deti  A
Kdo? . / . / stran 38 . / Kratko      življenje      je Strašno je nositi v srcu smrt in vendar,  A
čaše in z vinom bolesti ti bom napil: Kratko      življenje      je, ljubica, naše, kdo bi še tožil o njem in  A
In skozi oči so šivanke preboli. To mrtvo      življenje      visi ‒ še visi pred menoj ‒ ko mislim, ko iščem  A
resnice. Še jo iščejo te mrtve oči in še ji to      življenje      živi. A resnice ni. Ni.   A
pustili so svet in šli. Rad bi le vedel, kaj je      življenje,      ko čutiš v sebi nesmrtni vzgon, ko pride pomlad  A
Poglejte, drugovi: iz naše moči se novo, bodoče      življenje      budi! II In kar je enim topo preobilje, je  A
Iz vseh teh kriz bo vstala nova sila, ki bo      življenje      preoblikovala, in bo človeku zopet moč vrnila  A
jih zatirajo, naj gladujejo, naj jih zapirajo,      življenje      in smrt je sredi oči. Slovo Tvoj smeh se igral  A
spoznal ocean. Ta ocean, strašnó odprt, bodočim      življenje,      nam pa smrt, to preizkušnjo, naval in strast  A
luči ... . / . / stran 121 . / V polnočni uri      Življenje,      z menoj, ti tiho življenje, ki se vzkrešeš opolnoči  A
V polnočni uri Življenje, z menoj, ti tiho      življenje,      ki se vzkrešeš opolnoči kakor raketa, da vsa  A
vprašaš, ti lučka, ki greješ popotnikom dom ...      Življenje,      z menoj, ti tiho življenje, daj mi toplote in  A
popotnikom dom ... Življenje, z menoj, ti tiho      življenje,      daj mi toplote in daj mi luči, da umre trepet  A
vid′la svoj′ga ljubega, za njega dala rada bi      življenje,      prelila zanj′ga svojo srčno kri. Oj, lipica  A
Zvonovi, zvonite, na delo budite, ker naše      življenje      le kratek je dan. Kdor hoče živeti in srečo  A
krasni maj ... Kjer si petje dom izvoli, tam      življenje      jasno sije, bratje, torej zdaj okoli pesem ta  A
Boš tanko nit storila, da ne bi pozabila, kako      življenje      nežno je, ki kakor nit pretrga se, dr dr ...   A
te ljubil, mislil sem, ne bom te zgubil, dal      življenje      bi za té, pa odpadlo mi je vse. Menila si bit  A
mu res vzame jo smrt, okoli se plazi potrt,      življenje      sovražit′ začne, v soboto obesil se je. To žalost  A
Če sonce pa le iskre da.      Življenje      zopet vse ima, oja! Po gorkem jugu pripelja  A
stoji. »Kako se ti meni dopadeš, oja, dopadeš,      življenje      za tebe bi dal.« Kako se naj tebi dopadem, oja  A
zdaj podam še za slovo, nemara v vojski zgubil      življenje      bom mlado. Zdaj vidim, da gre sovražnik čez  A
in pa tobak kadim. Tako bo preteklo to naše      življenje,      siromaštvo, bogastvo in vse hrepenenje, pa pojde  A
meni nikdo; kdo čisto veselje mi moti, kdo moti      življenje      mirno? Nikdar ne zmrači se mi čelo, nikdar ne  A
izčiščena idejna zasnova pa pesmim vdihnejo potrebno      življenje.      Poezija, ki »bi lahko sneg stopila«, ki se ne  A
poleti za mimozami ihtimo, zakaj trenutek, ki      življenje      spremeni, tako je hiter, da ga zamudimo? Zakaj  A
sanj, njen stisk prebuja me, da hočem zanjo v      življenje.      MIMOIDOČI Nikoli ne vemo, kje čaka nas sreča  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA