nova beseda iz Slovenije
veselimo! . / . / stran 39 . / IV Nova ljubezen, | življenje | novó, Nove mi pesmi iz persi vró. Nazaj, nazaj | A |
Ne glej ga nikar, pa vesela ostani! | Življenje | vživaj, dokler ti je moč, Mladost in lepoto | A |
bridki spomin V globoko morjé vtopiva vesela; | Življenje | novó brez rev bolečin Tam bodeva mirno skupaj | A |
očém; Po noči pa je malo paše. Terdo je res | življenje | naše! Dà! včasi, vrag mi vzemi pérje! | A |
Premagane bežé temine, Gore spet gledam in doline | Življenje | se mi vrača spet, Kakó si lep pomladni svet | A |
živi dekleta, bog živi žené, Ki nam v ljubezni | življenje | sladé.‒ ‒ | A |
zemlje rase, zemlja pa je vir življenja, in | življenje | vir človeštva, in človeštvo, to je hrast, ki | A |
Tja med ljudi bova, deklica, šla, tja med | življenje, | v sredino gorja, jaz bom oral in ti boš sejala | A |
še ostalo, smo kakor norci, brez srca, ki jim | življenje | je le dvoje dalo: hudičev strah in upanje brez | A |
strastno hotenje, zgrabiti za vrat to prekleto | življenje. | Ta pesem bo pesem milijonov, ta pesem bo boj | A |
dlani, a vendar sem natanko te poznal, ker si | življenje | za življenje dal. Nisem te poznal in vendar | A |
vendar sem natanko te poznal, ker si življenje za | življenje | dal. Nisem te poznal in vendar sem dodobra te | A |
bo živelo!« Tako umiramo zdaj mi, ki v nas | življenje | se poraja, in vsak mrtvak v ta mrak kriči: Upri | A |
bilo je, kar se v nas budi, ki v smrt so za | življenje | šli, preverjeni, da ni nazaj poti. Heroji, v | A |
Beseda kratka, vendar vse obseže, kar človeka na | življenje | zemsko veže. To srce, ki je objelo svet z željami | A |
kdaj! Toda pogled nam v nebo je zastrt: zunaj | življenje | - v tovarni je - smrt! Včasih zaslutimo sredi | A |
- smrt! Včasih zaslutimo sredi noči tisto | življenje, | ki zunaj kipi. Toda kaj, strojev orjaških ropot | A |
grobov tajinstvene zavese. Kaj je človek, kaj | življenje, | grenko je spoznala šla je globlje, vedno globlje | A |
Vriskaj, pastirček! - Na tihe grobove dahne | življenje | vrisk jasni naj tvoj! - Sestrice, pojdimo gledat | A |
prostranih polj, skromen bodi, pa ti bo dovolj za | življenje | srečno - pet pedi! Pšenica in plavica Na prelepem | A |
rahlih tal! Isti Stvarnik, ki ga tebi, meni je | življenje | dal! In zaman ne bom živela, če samo zato cvetem | A |
Sedeti ob robu gozda in molčati. | Življenje | je povleklo me drugam, izgubljeno igro sem prisiljen | A |
tehle nekaj palcev monitorja. Pomnilnik mi | življenje | narekuje igram se virtualnega konkvistadorja | A |
infarkt in zdaj trohni nekje, ubog hudič, ki vse | življenje | ni zaslužil nič, le čudne votle face v bron | A |
zopet po smetnjakih stika in si mrmra: frdamano | življenje; | in tvoj obraz, svež, še jutránji, z vlaka. | A |
živimo vsak-dan. To so odsevi narave, študentsko | življenje, | mladostna ljubezen, mestno življenje, vsakodnevni | A |
študentsko življenje, mladostna ljubezen, mestno | življenje, | vsakodnevni opravki, tu in tam kašna hudomušnost | A |
1988 - Moja pesem je moje | življenje | 1990 -Vrednote pomladnega jutra (pesmi in proza | A |
dolgih večerov utrujena luč le s težavo gori. | Življenje | je trdo. Fantek, zaspi. | A |
navad in briše moje vsakdanje skrbi. Rada imam | življenje | trenutka. Moje hrepenenje Moje hrepenenje | A |
Blagor nasilnim, ki po svoji volji krojijo | življenje. | Blagor prevzetnim, ker mislijo, da je jutri | A |
\/ Mimo vseh težav Mimo vseh težav je | življenje | včasih pasje lepo. Kaj bi ne bilo! | A |
stran 69 . \/ Železni zmaji Tako se bo | življenje | izteklo kot vino iz soda. Prazni kozarci, prazne | A |
meni nikdo; kdo čisto veselje mi moti, kdo moti | življenje | mirnó? Nikdár ne zmrači se mi čelo, nikdár ne | A |
/ . / stran 16 . / SIROMAK Kar Bog mi je | življenje | dal, odkar sem se zavedel, pod svojo streho | A |
/ stran 24 . / DARITEV Daritev bodi ti | življenje | celo: Oltar najlepši je ‒ srca oltar, Ljubezen | A |
in videl vedno sem vrtenje, prelivajoče se | življenje, | prerojevanje, prenavljánje, iz bitja v bitje | A |
pa dej ‒ uresniči se. . / . / stran 51 . / | ŽIVLJENJE | NI PRAZNIK Cvetočega lica, cvetočih še let | A |
prijateljskih radosten trop praznuje tvoj prvi v | življenje | vstop. In tebe ‒ pač moti te cvetje na poti | A |
čutiš ‒ naj srca ne vara te čut! ‒ da vhod le v | življenje | je s cvetjem posut! Ne slutiš, da cvetje, na | A |
praznik vesel: Ni praznik, predragi mi, naše | življenje, | življenje naj bode ti delaven dan! Od zora do | A |
vesel: Ni praznik, predragi mi, naše življenje, | življenje | naj bode ti delaven dan! Od zora do mraka rosán | A |
veš, da zimski čas cvet je naš umrl, ne, da je | življenje | mraz to srce mi strl. Toda, ptiček, kaj za to | A |
naš kedaj, ti vse uresniči zdaj pri bratih, | življenje | zdaj vzorom daj! Le pojdi torej, duša blaga | A |
Nikakor! Marveč to zelenje oznanja novo nam | življenje, | ko spet se bo pomladil svet, ko nov razvil se | A |
bliža se mrak. Veselja sonce je njemu utonilo, | življenje | njegovo se je pomračilo. Oh, lep tako, tako | A |
poslavlja nebroj se duhov. Ta roj skoz vesoljno | življenje | mrliču bil temu je zvest: to boj je, stotero | A |
nebo me žene željenje, novo in ljubo me stresa | življenje. | Kak bije srce, kak noga hiti! | A |
žilah mi vre ponovljena kri. Kdor toži mi svet, | življenje | sovraži, pod nebes razpet iz sob se prikaži | A |
razpet iz sob se prikaži: Glej svet je prelep, | življenje | sladkó, si gluh in si slep, če ti je grenkó | A |
ure čudne sile iz grobov jih priženó. Noč | življenje | v ude zlije, gibanje zbudi teles; bleda luna | A |
saj nisem jih nosil za sé; posvetil sem tebi | življenje, | poklonil sem tebi srce; in vèndar, zakaj me | A |
viru vale posuši: roža brata nima več, nje | življenje | preč je, preč. Obrazi Vstala je narava ter | A |
Kaj je moč človeška, kaj so njena dela? In | življenje | naše, ki tak hitro teče, al so same sanje? | A |
ohrani na trenutke jasne! To vodilo zlato za | življenje | kratko kožo ti ohrani dolgo časa gladko. Ves | A |
mu res vzame jo smrt, okoli se plazi potrt, | življenje | sovražit začnè ‒ v soboto obesil se je. To žalost | A |
stezo, črto prvih dni. Plamen iz korenin ji | življenje | jemlje, utrip srca. Nekdo presaja kal neba, | A |
Ni jih bilo lahko ujeti. Lovila jih je celo | življenje | in ko jih je ujela ...Videla jih je le za hip | A |
ladjo čustev, ki nima dna. Kdo napaja naše | življenje? | Kdo hrepeni po tem, da nam ukrade dih? | A |
že rešen problem življenja. Živimo resnično | življenje. | Igrati se prepričanje. | A |
Usmiljenje! Usmiljenje Gospod profesor, razumete | življenje? | Kons: NOVI DOBI Nova doba prihaja v kolektivnem | A |
V vetru se ziblje V vetru se ziblje moje | življenje | kakor na latnikih listje, v svetlem viharnem | A |
samotnih urah poznam. V vetru se ziblje moje | življenje, | v jesenskem viharnem vetru, ki gre preko polj | A |
Grenko resnična in brez tolažbe je misel na | življenje. | Če je kremen trd, kleši vanj z zobmi. | A |
133 . / vse moje misli ‒ ena rana, vse moje | življenje | ‒ ena rana, trpim, kako bi šel v daljo. Kako | A |
nami, kar bi nam razsvetlilo pot. Zakaj to | življenje | brez volje, omahovanje, omagovanje pred cilji | A |
svetišč. Tam nikdo ne umira in se ne poslavlja, | življenje | je kakor večnost, ujeta v drevo... Otožje Zlato | A |
stremljenju. Veseli, dinamični, relativni gledamo | življenje | iz daljav Smrti. Vsak dan jadramo v veliki Prostor | A |
Zeleni slap življenja. Vsako | življenje | se konča s smrtjo. Križ na grobu. | A |
strojev težko brnenje, čujem pod njimi vzdih v | življenje! | ‒ Kam si poslala nas, kam si poslala nas, rodna | A |
enkrat, kajti samo v tvojem zavetju sem čutil | življenje, | sem bil mlad, kot zdaj sem gorak vsemu svetu | A |
Čeprav je še luč, ki znotraj sveti, čeprav to | življenje | imam tako rad, te moram le v sveto olje deti | A |
Kdo? . / . / stran 38 . / Kratko | življenje | je Strašno je nositi v srcu smrt in vendar, | A |
čaše in z vinom bolesti ti bom napil: Kratko | življenje | je, ljubica, naše, kdo bi še tožil o njem in | A |
In skozi oči so šivanke preboli. To mrtvo | življenje | visi ‒ še visi pred menoj ‒ ko mislim, ko iščem | A |
resnice. Še jo iščejo te mrtve oči in še ji to | življenje | živi. A resnice ni. Ni. | A |
pustili so svet in šli. Rad bi le vedel, kaj je | življenje, | ko čutiš v sebi nesmrtni vzgon, ko pride pomlad | A |
Poglejte, drugovi: iz naše moči se novo, bodoče | življenje | budi! II In kar je enim topo preobilje, je | A |
Iz vseh teh kriz bo vstala nova sila, ki bo | življenje | preoblikovala, in bo človeku zopet moč vrnila | A |
jih zatirajo, naj gladujejo, naj jih zapirajo, | življenje | in smrt je sredi oči. Slovo Tvoj smeh se igral | A |
spoznal ocean. Ta ocean, strašnó odprt, bodočim | življenje, | nam pa smrt, to preizkušnjo, naval in strast | A |
luči ... . / . / stran 121 . / V polnočni uri | Življenje, | z menoj, ti tiho življenje, ki se vzkrešeš opolnoči | A |
V polnočni uri Življenje, z menoj, ti tiho | življenje, | ki se vzkrešeš opolnoči kakor raketa, da vsa | A |
vprašaš, ti lučka, ki greješ popotnikom dom ... | Življenje, | z menoj, ti tiho življenje, daj mi toplote in | A |
popotnikom dom ... Življenje, z menoj, ti tiho | življenje, | daj mi toplote in daj mi luči, da umre trepet | A |
vid′la svoj′ga ljubega, za njega dala rada bi | življenje, | prelila zanj′ga svojo srčno kri. Oj, lipica | A |
Zvonovi, zvonite, na delo budite, ker naše | življenje | le kratek je dan. Kdor hoče živeti in srečo | A |
krasni maj ... Kjer si petje dom izvoli, tam | življenje | jasno sije, bratje, torej zdaj okoli pesem ta | A |
Boš tanko nit storila, da ne bi pozabila, kako | življenje | nežno je, ki kakor nit pretrga se, dr dr ... | A |
te ljubil, mislil sem, ne bom te zgubil, dal | življenje | bi za té, pa odpadlo mi je vse. Menila si bit | A |
mu res vzame jo smrt, okoli se plazi potrt, | življenje | sovražit′ začne, v soboto obesil se je. To žalost | A |
Če sonce pa le iskre da. | Življenje | zopet vse ima, oja! Po gorkem jugu pripelja | A |
stoji. »Kako se ti meni dopadeš, oja, dopadeš, | življenje | za tebe bi dal.« Kako se naj tebi dopadem, oja | A |
zdaj podam še za slovo, nemara v vojski zgubil | življenje | bom mlado. Zdaj vidim, da gre sovražnik čez | A |
in pa tobak kadim. Tako bo preteklo to naše | življenje, | siromaštvo, bogastvo in vse hrepenenje, pa pojde | A |
meni nikdo; kdo čisto veselje mi moti, kdo moti | življenje | mirno? Nikdar ne zmrači se mi čelo, nikdar ne | A |
izčiščena idejna zasnova pa pesmim vdihnejo potrebno | življenje. | Poezija, ki »bi lahko sneg stopila«, ki se ne | A |
poleti za mimozami ihtimo, zakaj trenutek, ki | življenje | spremeni, tako je hiter, da ga zamudimo? Zakaj | A |
sanj, njen stisk prebuja me, da hočem zanjo v | življenje. | MIMOIDOČI Nikoli ne vemo, kje čaka nas sreča | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |