življenje (301-400)

svetu vse laží in čárobne skrivnosti! Ker	življenje	sem spoznal natánčno, in ne bo mi treba več	A
A čuj me, vladar ti premodri: obrani	življenje	ljudém ... Oh stari, pobožni Uzmattha za	A
vsprejme njó, vse tího je povsódi, že se	življenje	poslavlja.-	A
V svojem srcu je prestrastno ljubil, si	življenje	mlado je pogubil. Drug je vzel mu duše sladko	A
mu duše sladko nado, vzel je njemu z njo	življenje	mlado ... Pri pogrebu niso mu zvonili, ni	A
Če odbije nama gorko prošnjo že končano je	življenje	nama. Če izpolni nama gorko prošnjo pa	A
izpolni nama gorko prošnjo pa za naju se pričnè	življenje.	“ ”Rad bi vstregel, draga, tvoji želji,	A
večnem in pa v večnem strahu? Ali ni ti težko to	življenje?	“...	A
trkal sem na okno tvoje: ‚Kaj ne čuješ, ti	življenje	moje, ti življenje moje, moja sreča, k	A
trepetale. ‚Kaj ne čuješ, ti življenje moje, ti	življenje	moje, moja sreča, k tebi duša si želi kipeča	A
mrtvo hrepenenje, tožne sanje, tožnejše	življenje.	Vse, usoda, vse si ti mi vzela, le ljubezen	A
takó pač brez ljubezni tvoje tožno bilo bi	življenje	moje! DRV� SE KROG MENE ŽIVLJENJA VIHtR	A
ZAKAJ? Zakaj	življenje	ní, zakaj trenotek le krasán! Ne gledal	A
sanjam srečne sanje svoje le k tebi vodi me	življenje	moje, in naj bi jenjal te ljubiti jaz?	A
presrečno srcé. Saj biti ne more na večno	življenje	lepó kot sedàj; saj bog ni odsodil človeku	A
vseli brezupnost v srcé; svoje ostávil	življenje,	prazne bi človek željé. Svoje ostavljam	A
prazne bi človek željé. Svoje ostavljam	življenje,	- tebe, oj dèkle krasnó noč je temnà okrog	A
tam razpala, usode žalne spomeník stojí;	življenje	v dolu, trudni boj ljudíj - na gori razvalina	A
je mirno, strto v prsih mojih tam zunaj pa	življenje	je glasnó; a naj krog mene je še bolj lepó	A
je mirno, strto v prsih mojih tam zunaj pa	življenje	je glasnó. LJUBEZEN Z NOVO SPET MOČJ�	A
- Allah, tebi jaz nocoj prisegam: vse	življenje	svoje, vednost svojo darovati hočem v srečo	A
kakor prej, da ljubiš me zvestó. TOŽNO JE	ŽIVLJENJE	MOJE Tožno je življenje moje in prijátelja	A
TOŽNO JE ŽIVLJENJE MOJE Tožno je	življenje	moje in prijátelja ga ni da odkríti bi	A
mojó stvarilo si tí. OJ KAK� JE TEŽKO TO	ŽIVLJENJE	Oj kakó je težko to življenje vedno	A
JE TEŽKO TO ŽIVLJENJE Oj kakó je težko to	življenje	vedno več trpljenja nósi čas; nimam niti	A
da bi izdahnil od strastí ob strani njé	življenje	svoje, odkriti ji mi móči ni. Kedàr	A
- Kako brez Tebe mi	življenje	gine! Več kruto, draga, mi srca ne môri	A
Tam prihajajo šetalci, - to je smeh, to je	življenje;	ah, kaj hočem jaz med njimi, tujec tebi	A
šumenje kakor od hitečih válov? ”Svet ...	življenje	...Kam hitíte trudni, potni v črni gneči?	A
žezlo, s krono se ovenčam - jaz!“ ”Svet ...	življenje	...Boja hoče nepokojna moja duša, uživánja	A
ljubezen moj veslár ... Naj vodi kamor hoče me	življenje,	da tebe le ne izgubím nikdar. 5	A
teló ... V ljubezni gorki, v sreči prerojeni	življenje	záme, záte je samó. TOČAJKA ...	A
od mramorja in od zlatá. Odkupim ti jih za	življenje,	kaj pač bi zdaj z življenjem jaz? Samó	A
blesk zlatá, demantov žar, poglej, to je	življenje	moje, poklanjam ti ga v zadnji dar.	A
in vsenaokoli se luč zasvetila je, čez	življenje	se moje luč božja razlila je, čez to trnovo	A
ti moj dragi; kaj je meni, kaj je meni to	življenje	brez poljubov tvojih gorkih? Kadar bom	A
svoje. S svojo težko, trdo róko vodil je	življenje	tvoje; zapuščenega otroka dal je rokam	A
tvojih, iz bolestnega obraza; gleda me	življenje	tvoje brez veselja, brez pomladi, z vso	A
ki so nekdaj cvetele. Kakšno je bilo tisto	življenje,	ki me je sredi njega zadelo prokletstvo iz Ljubljane	A
prišel nikoli. V sanjah je bilo moje resnično	življenje,	ne ono, ki se je vleklo po lužah; to sem zatajil	A
zmerom nova pomlad in nova jesen, zmerom novo	življenje	... Kakó strašno je človeku, ki mu je življenje	A
stran 91 . / Kakó strašno je človeku, ki mu je	življenje	meglà in mrak, ki tava po svetu okoli, kakor	A
zadoščenje. Takó živí šele v sanjah svoje pravo	življenje	in oni oblateni, ubožni človek, ki se je potikal	A
izginilo, da je živel nekoč lepo, vse lepše	življenje,	in da tistega življenja ne bo več nazaj.Mlad	A
sentimentalnosti. In začuti, da to resno in grenko	življenje	ni življenje, da je samo velika in usodepolna	A
In začuti, da to resno in grenko življenje ni	življenje,	da je samo velika in usodepolna zmota.Zadel	A
Minka, je šlo vse mimo mene. In mladost in	življenje	in ljubezen - vse je šlo mimo mene ... Na Dunaju	A
zdí. In v dvorani razsvetljeni, kako je	življenje	to! Moje tožno srce hoče v čarobno vrvenje	A
gradove svetle od mramorja in od zlatá.	Življenje	svoje dam ti zanje -- kaj hočem zdaj z življenjem	A
blesk zlatá, demantov žar, poglej, to je	življenje	moje, poklanjam ti ga v zadnji dar.	A
da bi padel v boju; meč krvníkov ti končaj	življenje,	naj ubije te izdajstvo tvoje ...!“ In	A
kralj: kdor vlada telesu -- ali kdor duhu	življenje	je dal? Vladarjeva slava je senca,	A
živí; oj Trubar, ti národ si ustvaril,	življenje	podaril mu ti.“ Takó je govoril Ungnad ...	A
dèkle krasno ... ”Ah ti sladka moja duša, ti	življenje	moje drago -- rož duhtečih si nasula v	A
zatrepeče glas ji v polutemi: ”Ako ljubiš, knez,	življenje	svoje, hitro konja brzega zajaši, pa odbeži	A
globokih, temnih, zdí se, da odseva jasno vse	življenje	v svoji bedi ... Težko vzdihne bolna mati	A
... S svojo težko, trdo róko vodil je	življenje	tvoje; zapuščenega otroka dal je rokam	A
tvojih, iz bolestnega obraza; gleda me	življenje	tvoje brez veselja, brez pomladi, z vso	A
pókoj ti srcá ... Pa če sem žalil jaz te sam,	življenje	svoje rad ti dam, da spet zjasní se pógled	A
ah, vi pa bi znali tedàj, da sámi ste moje	življenje,	življenje in sreča in ràj. In vendar	A
znali tedàj, da sámi ste moje življenje,	življenje	in sreča in ràj. In vendar - kakó da še	A
Ni je bilo! Moje	življenje,	kam je šlo? Iz mraka se v mrak je izlilo	A
Vzame se mu čast, poštenje, skrito naj živí	življenje:	Pes preganja ga lahkó.“ Muc obupno zaječí	A
naj lovi jih vsaka stvar. Mačku damo njih	življenje,	ker je 'zgubil čast, poštenje, za vse	A
JE IN BOG JE Luč je in Bog je, radost in	življenje!	Svetlejši iz noči zasije dan, življenje	A
življenje! Svetlejši iz noči zasije dan,	življenje	mlado vrè iz starih ran in iz trohnobe se	A
prisega, poučuje, maha s prstom, ustrahuje, da	življenje	je krvavi bič, in kdor ne kopa se v njegovi	A
‒ nekdaj davek od osebe blod ‒ razuzdano	življenje,	razvrat izbirek ‒ kar ostane po izbiranju	A
Tod hodimo vrhovci. Tiho vse	življenje	in tih naš običaj.Pride poletje, žge in peče	A
kako te ljubim srčno, kak brez tebe pusto mi	življenje	to!...	A
svetloba čistejša že oda tal trepeta! Kak polno	življenje	iz življenja kipi, po izjasnjenem poti korak	A
To je lepo To je lepo na svetu, ko spem v	življenje	prost, ko neodvisen in preziran vsak dan drugje	A
jaz pojdem v one tihe kraje, kjer zemlja moč,	življenje	daje, ki domovina moja prava so; pozabim deklice	A
ravstvujta mesto, visoko dekle ti, srce tu skameni ‒	Življenje	drugo hočem zaživeti, tam, kjer ga volk živi	A
ki kljubuje in stoji. Res, ljubil molk bi in	življenje	mirno in ljubil bi naravo in planoto širno	A
zadnji v sveti. . / . / stran 93 . / Epitaf	Življenje	celo sprt, nestalen, miru resnice, sreče je	A
Enaka sva, veter! Kot tebe, tako	življenje	drvi me brez meje ‒ vsake dveri zaprte, nanje	A
srce ne ogreje. . / . / stran 9 . / EPITAF	Življenje	celo sprt, nestalen, miru resnice, sreče je	A
TO JE LEPO To je lepo na svetu, ko spem v	življenje	prost, ko neodvisen in preziran vsak dan drugje	A
ravstvujta mesto, visoko dekle ti, srce tu skameni ‒	Življenje	drugo hočem zaživeti, tam, kjer ga volk živi	A
cvetni maj, sveti Jurij je božja svoboda in	življenje	in moč in priroda, in tema le zimski bil zmaj	A
sem jaz! Pridite, nevihte ve, pridi, burno ti	življenje,	pridi, šumno koprnenje, in prevpijte mi srce	A
hočeš, spremljaj me na potu tem; čudno, ah,	življenje	moje, ‒ všeč Bogu ni, ne ljudem! Romanska	A
zapadna se stran, tak nam upanja polno je novo	življenje,	‒ čez golo vejevje zefir gre plašan, a že čuti	A
večernih jih ur oznanjuje; le pridi še noč ‒: več	življenje	ni to, če s srcem srce ne piruje! Hej, kupil	A
Enaka sva, veter! Kot tebe, tako	življenje	drvi me brze meje ‒ vsake dveri zaprte, nanje	A
oni meni, takrat šele do dobrega spoznaš, kako	življenje	vendar je poceni. Bogzna, kaj v duši tvoji takrat	A
nadzemski mi glasovi, ure to slovesnosti ‒ in	življenje	gledam v luči novi, polno borb in resnosti!	A
nekdo beži. . / . / stran 119 . / Epitaf	Življenje	celo sprt, nestalen, miru resnice, sreče je	A
In je harmonija. In je	življenje.	Mass in d-minor Najlepši od vseh začetkov	A
mladina ter navdušenje si vnema, ki ne vgasí	življenje	ga viharno. Učenje tvoje strašno je nemarno	A
je vse, drag živež, draga mrva, težavno zdaj	življenje	siromaka je. Prislužka treba je za sol, za drva	A
Izbujajo se iz dolzega spanja, In ž njimi veselje,	življenje	novó. Po nogradu sem se sprehajal, Ter sladko	A
bele persi, Sladki strup vmori me naj; Ti si mi	življenje	dala, Smert mi tudi sládko daj!‒‒	A
Ona ali ta leží; Vendar to pa bolje znate, Kaj	življenje	nam sladí. Glej! tam doli, daleč, daleč, Več	A
jaz domá! Čuden govor, čudna noša, Drugo je	življenje	tam; Le sercé nam za ljubezen Vroče bije, kakor	A
Vernilo bo se tebi spet; Jaz zgubil mlado sem	življenje,	Izgubil brez sadú sem cvet. Na šibki veji, tanki	A
sedèl veselo, Kjer jaz sedim zdaj nad tebó;	Življenje	njemu bo cvetelo, Ko mene zdavnaj več ne bo	A
cvetelo, Ko mene zdavnaj več ne bo. Veselo naj	življenje	vživa, Saj pride kmalu drug za njim, Ki bo govoril	A
nebó! Pod tabo vse hira, Vse vene, umira;	Življenje	jemlje slovó. Hripavi Žerjavi Visoko kričé,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani