Pesnica se namreč zanese na moč besede, na iskrenost in primarnost, prav zato nikjer ne zveni prisiljeno ali izumetničeno. Zgoščena sintaksa, ki je premišljena, prav tako skrbna izbira stilnih sredstev in izčiščena idejna zasnova pa pesmim vdihnejo potrebno življenje. Poezija, ki »bi lahko sneg stopila«, ki se ne ustavlja, temveč se razliva čez papir in je »Tako široka in tako / vseobsežna«, da jo je »užitek v pest stisniti«, in temu ne gre dodati drugega kot: »Tako je pač«.