žal (401-500)

oča, preljuba mamica! Vreme je bilo dosedaj	žal	bolj socialno, »socialno« je nova skavtska beseda	A
cesto in poginil. Skavtu Petru je bilo jako	žal,	kajti mu je naprej peš kazala pot.Kmet pa je	A
uredb in ukazov, ki jih dobivamo od tod.	Žal,	da tem duševnim proizvodom naši ljudje še niso	A
‒ Zaupanje v našo Sveto vojsko sem,	žal,	izgubil.Ali sem si svest, da je treba kaj ukreniti	A
se mi je malo nervozen, kar mi je bilo jako	žal.	Zasukal sem govorico in sem dejal, da ni bil	A
zaprek. Zapel sem spet telovnik in mi je bilo	žal,	da sem ga sploh odpel. Gospodična Kodermučeva	A
dan?« Oko postave pa je odgovorilo, da mu je	žal	in da mu krvavi srce, toda njegov rajon nehava	A
Le nikar se ne zgleduj po drugih! Ne bo ti	žal.	« Ančka je šivala in krpala do noči in grozno	A
z raztrgano hlačnico. Janez ni rekel nikomur	žal	besede.Sam je vardeval, napajal in pokladal	A
lastno materjo. In vendar ji ni nihče rekel	žal	besede, niti Miha, ki se ga je tako bala.Edino	A
»Bog ti daj srečo.	Žal	mi je zate, toda nič ti ne branim.Povem ti pa	A
resnična in velika. Mokarju je bilo Janeza tako	žal,	da celo ženi ni razodel svoje žalosti, Janez	A
Glej, zato sem ti povedala, ker bi mi bilo	žal	Ančke.« Mati se je hipoma prestrašila, pomislila	A
prava Koromandija, potem je sploh ni nikjer.	Žal,	ko je svet tako čudno ustvarjen, da je tudi	A
Storž je spoznal, da je mrtva. Bridko mu je bilo	žal,	da se je sprl z njo in se ji umikal.»Ne bi bil	A
povzdigovala Minca psička. »Kupite ga, ne bo vam	žal.	« Hudournik je bil premamljen, da je vprašal	A
je samo od sebe smejalo in še malo mu ni bilo	žal	tistih dinarjev, ki jih je odštel Minci za psa	A
Poznam dobro tvojo skrbno ženo in pridno hčerko.	Žal,	da imaš samo eno.« »Bog je dober in pravičen	A
v vsej planini ne dobiš dovolj lepega para.	Žal,	zrcala ti ne morem dati, ker ga nimam.« »Za	A
pridni slovenski roki oživela in vzcvetela.	Žal,	da so s Sloveni prišli tudi Obri, divje ljudstvo	A
ŽENA ‒ UŠLA Kokoljeva kmetija je bila kar lepa.	Žal,	da je gospodar Kokolj prezgodaj umrl.Zapustil	A
Povedal sem mu, kaj sem videl. Hudo	žal	mu je bilo.Časopis je jezno zmečkal in osvaljek	A
drugi so trdili svojo, da se volk konj boji.	Žal	jim je bilo sočne trave murave krog koč in hlevov	A
moj, ker sem bil od matere izprosil prvi dve,	žal	pri pleži ponesrečeni jajci. Tako smo le prehiteli	A
Večkrat take nesreče prepreči pamet.	Žal,	vselej pa jih ne more. Zapravdana njiva Prav	A
mi pa pride, da bi bentil od jeze. Pa mi je	žal,	še za misel mi je žal.Nad ženo res zarežim včasih	A
bentil od jeze. Pa mi je žal, še za misel mi je	žal.	Nad ženo res zarežim včasih.	A
reči, ki jih ni vprašala moža, in ji je bilo	žal.	»Bil.«	A
slišal, pa se ni niti ozrl. Jeri je bilo tudi	žal	besede in ni več rekla druge.Postavila je k	A
oba obmolknila. Franci je začelo postajati	žal,	da je sprejela tako naglo tujega človeka v hišo	A
glavi in tolkel ob mizo. Jaz sem molčal in	žal	besede mu nisem rekel. Ko se je ves spehan zopet	A
mleka in za ta drobec kruha, bi ti bilo stokrat	žal,	da nisi ostal na fronti. Revež ne dobi danes	A
k županu prosit moke za moža. »Mi je prav	žal,	tudi praška je nima več aprovizacija.« »Ljubi	A
naše zemljé, je tako stanovanje še predobro.	Žal	mi je le, da ne morem tebi postreči z damaščanskimi	A
Oskrbnik je odšel po mladeniča. »	Žal	bi mi bilo mladega junaka!Zavárujem ga pred	A
prihajalo kakor renčanje zveri. »Ljubinica, ti ni	žal	rodu, ki izumrje?Rod Svaruničev, ki so bili	A
katerim se trese Upravda, ko bi rekel junak:	Žal	mi je rodu Svaruničev, pridi Ljubinica, po tebi	A
»Praviš že drugič.	Žal	za čas.Povej!«	A
z menoj! Do polnoči sem delal, truden sem in	žal	bi mi bilo noči in počitka.« »Ne trapi praznih	A
breme, ki si ga je naložil. Skoraj mu je bilo	žal,	da je prevzel to nevarno igro, v kateri mordà	A
burno dvigale prsi, slišal je utripe srca. Toda	žal	besede niso izpregovorile njene ustnice o njem	A
mi!« »Kakor sem ga srečal jaz in kakor je,	žal,	ušel meni.« »Morda pa le Radovan njemu,« je	A
Vodili so konje za povodce. Vsem je bilo	žal,	da niso bili izbrali nove, trgovske ceste.Če	A
našega starosta Svaruna? Kdo mu more očitati	žal	besedo?« »Nihčè! Slava Svarunu!«	A
Njegov gospodar ga je krčevito stisnil.	Žal	mu je bilo vsakega trenutka. Gnalo ga je z neutešlji	A
konjevimi uhlji v daljavo in iskala veletoka.	Žal,	njeni pogledi niso mogli predreti megle, ki	A
bilo jasno, da tako pač ne sme napadati mesta.	Žal	mu je bilo ljudi.Zato je poslal takoj v gozde	A
spomin ji je bil bolj neprijeten nego ljub, in	žal	ji je bilo, da je premalo odločno ugovarjala	A
To za danes. Zakaj resnično bi mi bilo	žal,	če bi se zapletli v to zanimivo razpravo, pa	A
svojo, po kateri ji je bilo sedaj pravzaprav	žal.	»Mara, poldne zazvoni takoj.	A
»Mati, poslušajte pameten svet, ne bo vam	žal.	« Strniška je luščila natiški fižol in	A
»K Alenčici, prelepi kraljici ogrski!« »	Žal,	da nisem Matjaž, gospodična!« Brest	A
»Gotovo ste kaj zanimivega razgovarjale.	Žal,	če sem vas zmotil.« Alena je bila nekoliko	A
je hitro mir in konec delovanja.« »So taki,	žal,	toda ne vsi!In to grdo življenje nam mora biti	A
po puhlem demagoštvu. Sama - zlato srce, le	žal,	da je zapeljano.« »In vendar stori mnogo	A
Pomni!	Žal	mi je tvojega miru, žal tembolj, če se ti skalí	A
Pomni! Žal mi je tvojega miru,	žal	tembolj, če se ti skalí ob Brestu; zakaj on	A
sedaj še učiteljico, in tako, katere nam je	žal,	kar imamo las na glavi!Kajne, Markovec?«	A
nove štefane na mizo. Med gosti ni bilo več	žal	besede.Poslušali so Podlogarja, kot se posluša	A
dneva v dan bolj nasajeno. Skoraj mi ga je bilo	žal;	najraje bi mu bila povedala, da vem, kako mu	A
povedala Olga. »Meni je bilo vedno vsakega	žal.	Tako lepi so.«	A
Ona, Resnikova Lina. Najbrž ji je že	žal,	da ni možu privoščila niti ene besede.Siromak	A
na desno in šele potem zares na obe hkrati.	Žal	mu je bilo tega prostorčka, na tihem, na mirnem	A
kmalu se prikažite, rad bi čimprej naročil.« »	Žal	ni moj resor.A vam takoj pošljem kolega.«	A
ni domov po prometni nesreči, v katero je bil	žal	vpleten ponoči, se je možak pobral, kakor da	A
z njenim ljubim sinom, ki ji nikoli ni rekel	žal	besede. Potem Tinetov mlajši brat.	A
ti ni prav, si odslužila. Za Luko mi ni nič	žal.	Samo postopal je in godrnjal in se zastonj basal	A
morem plačati, Kje naj vzamem?« »Zelo mi je	žal,	toda čakati ne morem.« Te navidezno	A
joku, tako da je bilo mlademu učitelju skoraj	žal	brezobzirnih besed.Vendar je stal tiho na poti	A
domala opravljeno delo. Dečku je bilo skoraj	žal,	a odškodovale so ga zanimive ure, prebite v	A
se je oglašala v trgu nemška spakedranščina,	žal	ne samo iz ust voditeljev, pač pa tudi iz ust	A
izgubo ter zadrvel celo v gospodarski propad.	Žal	se je slovenski odpor zadovoljil z ostrimi besedami	A
iz nosu ... Učitelju Urbančiču je bilo močno	žal	izgubljene slovenske krvi, z največjo skrbjo	A
njihov prednik varno skril pred sovražnikom,	žal,	tudi pred njimi. Lovrekova nekoliko	A
je še enkrat očetovsko potrepljal po rami. »	Žal	mi je, da je prav Gradnikova rodbina zabredla	A
sorodnik osleparil. Ni mu bilo morda toliko	žal	denarja, kolikor izgubljenega zaupanja.V bodoče	A
drugega me je danes privedlo k tebi. Ali ti ni	žal,	ko ti minevajo leta?Naučiš se nič, pozabiš pa	A
vrnitve na Gradišče, še bolj pa mu je bilo	žal	prekinitve tako uspešnega učenja, ki bi se zdaj	A
ki se jih je poprijel s podvojeno pridnostjo,	žal	brez pravega uspeha, ker se ni mogel prav poglobiti	A
obraza, ne da bi mogel izboljšati svoj položaj.	Žal	še ni odkril čarovnega sredstva slehernega napredka	A
se našlo kaj primernejšega?« »Avtomobil je,	žal,	za nas predrag,« se je ponorčeval fant, v katerem	A
Lovrek, ki mu je bilo naslednji trenutek že	žal	za predrznost, je molče odrezoval pozne vrtnice	A
Saj me razumeš?	Žal	bi mi namreč bilo, če bi te bil zavedel v tvegano	A
sadnih vrst in pravilnega spravljanja pridelka.	Žal	so navadno pogoltnili ves dobiček drugi.Prekupčevalc	A
da je sadje drugod kazalo razmeroma slabo.	Žal	jim je marsikdo verjel in na slepo prodal ves	A
Prava redkost pri Gradnikih.	Žal	mi je, ne morem ustreči.Vso vodo rabim sam.	A
mizar Dimesch, tih in miren človek, ki ga je,	žal,	bilo dolgoletno življenje v nemških krajih odtujilo	A
slapom sestala večja družba. Komisija, v kateri	žal	ni bilo vodnega strokovnjaka, je postopala okrog	A
tako,« je godrnjal sodnik in se zresnil. »	Žal	mi je, gospod doktor, vašemu predlogu ne morem	A
čisto drugega lesa, kakor je bil njegov oče.	Žal	je tudi Ulrik iz drugačnega lesa kot Miklausin	A
vsi za Poloničinega bodočega moža. Deklici je	žal	za bratom, a na Janeza misli, ko si briše solzne	A
gledalci - v prvi vrsti vsi slovensko čuteči, a	žal	v teh težkih okoliščinah vsi zelo bojazljivi	A
majhnih gondolah različne tovore na fronto.	Žal	so za vojake preozke in prenevarne: zato morajo	A
so prispeli do vrha in Lovreku je bilo skoraj	žal,	da je že konec poti.Pred njim se je razgrnila	A
življenja najzabavnejši in najpravilnejši ...	Žal	ta zamisel ni mogla odgnati vse pogosteje nastopajočih	A
bolniku res zablestele oči v starem ognju, a	žal,	samo za nekaj trenutkov.Kmalu ga je vnovič prevzela	A
tej osnovi predlagati kupčijo, katere ti ne bo	žal.	« Pogledal je starca, ki je živčno prelagal	A
Kar je res, je res! In še to je res, da ti je	žal	še dandanašnji, še to noč, vkljub vsemu svetništvu	A
nespametne in nepotrebne!“ ”Saj vidim, da ti je	žal,	Aleš!“ je rekla Hana usmiljeno. ”Na, kozarec	A
kakor hudodelec, nikomur nisem pogledal v obraz...	Žal	mi je bilo potem in bolan sem bil...«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani