žal (701-800)

tožbo ti nakanim, hud odgovor boš dajal in	žal	ti bo, da si natolceval tako grdo!« »In ker	A
Včasih si mi bolj zaupal. Ali ti je kdaj že bilo	žal	tega?« Rahli očitek je zalegel.	A
revsknil: . / . / stran 164 . / »Zdaj mi je	žal,	da sem se toliko gnal zanj.« Povedal je še,	A
velika nesreča me je udarila z obema rokama.« »	Žal	mi je, da nisem bil kriv prerok.« »Ali veš,	A
Ali veš, kaj vse se je zgodilo?« »Vem in prav	žal	mi je vas,« je sin sočutno rekel. Grofu so se	A
bil njeni ponosni rodovini. A zdaj mu je res	žal,	da si ni znal kakorkoli skrajšati poti do nje	A
moj oče mislita kakor opat.« Vdala se je, a	žal	ji je bilo veselih ženitovanjskih šeg. »Ali	A
svobodnjak, račite rajši z menoj, ne bo vam	žal,	takega vina dobiva in živa dekleta iz daljne	A
se je potajil Sulec. V resnici mu je pa bilo	žal,	da se ni bolj podvizal.»Prav,« je pritrdil še	A
začel gledati v Jelena. Plamenolascu je postalo	žal,	da se je odločil ostati čez noč pod jezom.Pa	A
mora pogledali še v Dolgo dolino. Ni mu bilo	žal.	Koj ob potoku je zapazil, da se je bila pasla	A
sem dal zanjo. . / . / stran 190 . / Ni mi	žal.	Naj se od vseh drugih loči moja prva žena.	A
nisem utegnil.« Ostrorogemu je bilo ta trenutek	žal,	da je tako dolgo odlašal. »In Karpa tudi ni	A
namerja zabiti to zimo. »Ne bo ji treba bili	žal,	katera sede k tvojemu ognjišču, Ostrorogi Jelen	A
že sam pomorem, kakor sem si moral doslej.	Žal	mi je samo, da nisem Urnega Sulca pri priči	A
odvzeti meni in jo dati Karpu. Pa vam bo bridko	žal.	«Ostrorogi je dvignil pest in zagrozil: »Sinjeoka	A
Soma. Prav je napovedala njena mati, da ne bo	žal	tisti, ki sede k ognjišču Ostrorogega Jelena	A
Nevidnim. Karp je zamežal. Ta trenutek mu je bilo	žal,	da ga ni prej Ostrorogi zabodel. Neokretni je	A
čaka, mu pa sam povej. Mi je bilo že večkrat	žal,	da sem tebi, Sulec, takrat zavoljo tistih bobrov	A
zmuznil in poiskal Zorno Kalino. Ni mu bilo	žal.	Sedaj vsaj ve, pri čem je.	A
Je že prav. Še	žal	mu bo. Vsem skupaj!«	A
»Prav. Še	žal	ti bo.« Presukani se je togotno obrnil, da so	A
pa naj ga nikar kar nič ne skrbi. Ne bo mu	žal.	In so Ostrorogovci odpluli namesto po Savi po	A
beli bober in duh Skalne Zvezde. Še dobro mu bo	žal.	Odlomil se je od mogočnega debla, kakor se je	A
se bo nazaj grede prav toliko, pa mu ni bilo	žal.	Sedaj vidi, da bi bil brez drevaka v strugi in	A
borci in sinovi moji?« Volku je bilo ta hip	žal,	da je privedel svoje brate pred očeta, češ naj	A
je Okretnemu Lipanu storilo milo. Bilo mu je	žal,	da je ostal.Mladci pa so peli: »Vodna planjaaava	A
poslušati!« reče krčmar mirno; »in meni bi bilo	žal	za vas in za mojih pet sto kron.Ako vas pa zanimlje	A
Bog mu grehe odpusti.	Žal	mi je zanj, pa še bolj bi mi bilo, ko bi vas	A
bi ga ne bil oni rešil!« A takoj bilo ji je	žal,	da je to omenila; kajti komisar je postal pozoren	A
To je sestrična opazila, takoj ji je bilo	žal	svojih besedi.Oklene se je vdrugič in s tresočim	A
tako odgovorite in, čeravno bi mi bilo srčno	žal,	ko bi se moje znanje z vami precej z začetkom	A
na voz prisesti, in peljeva se tja.« »Prav	žal	mi je, toda mislim, da danes tega prijaznega	A
bi vi utegnili na meni kaj romantike iskati.	Žal	mi je, da vam moram morda v svojo škodo to misel	A
razdraženosti n jenih trpečih živcev, takoj	žal	in pohitela je razgovor na druge misli spraviti	A
Včeraj sem dobila od vas pisma.« »Slišal sem,	žal	mi je, da iz drugih rok ...«	A
Greh bi bilo, ko vas ne bi bil na voz vzel;	žal	mi je, da ne utegnem z vami v stran do Slemenic	A
imam kmeta, dokler ga ne vidim; ali meni ni nič	žal	ni za denar ni za čas, ker sem se veliko naučil	A
ali da me ne morete videti, kar bi mi pa prav	žal	bilo.Čakajte, bova se že še zmenila, jaz grem	A
mene,« reče ženica smejé se. »Nič se ne huduj,	žal	mi ni bilo nikdar, da sem te snubil. Na Manico	A
»Prosim vas, dajte mi besedo izgovoriti!	Žal	mi je, da sem nedolžen vzrok vaši nesreči, ali	A
vami zadovoljen, prav zadovoljen in res mi je	žal,	da ste se spozabili.Vem, da je moja hči tudi	A
zdaj pa ne vem, kdo si, dasi vem, kakov si.	Žal	mi je, pa to naj ti nikdar več v misel ne pride	A
ga bil že moral.« »Ne vem,« odmaja Jurec, »	žal	bi mi kmalu bilo za njim; otovrej delavnega	A
glas, »tvojo mater so nesli, revica je umrla.	Žal	mi je zares, da si jo izgubil, jaz ti bom že	A
ste res že vse svoje pospravili iz moje izbe.	Žal	mi je; ko bi bil prej vedel, poiskal bi si jaz	A
sestavljen iz nekonsekvenc. Sicer mi pa zdaj ni	žal,	čez dolgo časa sem zopet nekaj sam s seboj zadovoljen	A
katere so pa veliko lepega povedale. Jaz jih	žal	nikdar nisem v roke dobil, tedaj ne morem tega	A
Glej, Tirtelj,« pravi Pehar, »zaradi tebe mi je	žal,	da se še jaz nisem vpisal.Lepo bi bilo, ko bi	A
marsikdo je naenkrat zavedel se, da je Slovenec ‒	žal	samo, da bi kmalu zopet pozabil.Zlasti Ljubljana	A
ni, kakor si Jernej misli. Meni bi bilo tudi	žal,	ko bi se izgubilo, saj sem imel punčeta še sam	A
žalostno govori mati. »Ne da bi Antonu rekla	žal	besede.On je dober človek, če je tudi časi nagle	A
ne storiš česa v naglosti, kar bi ti kasneje	žal	bilo, kadar stvar hladno premisliš.« »Žal?	A
kasneje žal bilo, kadar stvar hladno premisliš.« »	Žal?	Meni žal?	A
»Žal? Meni	žal?	Morem li ga večkrat ubiti, gada?	A
»Dobra bi bila.	Žal,	da jo ima tak bedenj!A od kod jo ti že od prej	A
se prespal, začel sem misliti, kaj je bilo.	Žal	mi je bilo in prav se mi je zdelo, da sva se	A
pravici povem - malo bal in zato mi je bilo	žal.	On je valpet pri gradu, pri svojem gospodu precej	A
se na tihem rotil, da bo Podlipniku še dobro	žal,	ker ga je vpričo Marka kakor otroka zavrnil	A
Fanta in psa.« »Ti bo še dobro	žal.	« »Kakor kaže, mi ne bo.«	A
če bi ga le mogel. Tisti večer pa mu je bilo	žal	zanj; ni privoščil volku: »Mrha, beštja, še	A
lepo zahvalil in odšel. Na tihem mu je bilo	žal,	da ni Marko njegov tretjinek; pa se je domislil	A
ima rada, ko ima samo njega.« »To bo še Tevžu	žal,	kadar mu bo mama umrla.« »Kakor ga je naučila	A
odgnati jarcev z dvora, da je bilo celo Podlipnici	žal,	ker je poslala Ančko zdoma, in kako je še z	A
Res! Primožev Marko na Podlipnikovo Ančko.	Žal	mu je bilo, da je Podlipnikov ovčar, žal, da	A
Žal mu je bilo, da je Podlipnikov ovčar,	žal,	da ni šel na Koroško past. Manica je pobrala	A
briga; saj ni moj fant.« »Ti ni treba biti	žal,	če ni.Metlo bi ti pa lahko vendarle novo naredil	A
»Mar mi je nocoj kaša. Še vama je lahko	žal,	če sta se je preveč najedla.Franca!	A
jih vrgel vsakemu polovico. Skoro mu je bilo	žal,	da je poklical tudi Jokovega psa, bolj iz navade	A
»Le rjovi.« Marko jo je ponovno brcnil in	žal	mu je bilo, da ni bil v coklah. Rotija se je	A
zadaj enega: »Pa naj še reče Podrobar, da mi bo	žal,	ker sem vzel Marka za ovčarja.« Zajukal bi bil	A
Taka si!« »Saj mi je	žal,	da nisi več mlad!« »Star ali mlad, samo to ti	A
Kako zna pasti. Ančki utegne biti čez leta še	žal,	da se mu je skujala.Če se mu je.«	A
skoraj tri leta trpel za tiste minute in mi ni	žal.	Takrat, tisto uro, bi bil vdano umrl.	A
Rezka se je v zadregi ozrla. Mici je bilo že	žal,	da je Rezko nahrulila: »Ne drži se tako kislo	A
ima Ančka Marka še vedno rada, in ni mu bilo	žal,	da si je pozdrav izmislil.In še to je pozvedel	A
»Precej. Pa mi ni	žal,	dobro pelje.« Pred durmi pa sta se pogovarjali	A
navsezadnje sestra le uganila, zakaj je Marko jukal.	Žal	ji je bilo, da se je nekaj tednov tako izogibala	A
Tako nisem mislil.« Otrokom je bilo	žal	Ceneka in Manica je jokala in jokala. Pogreb	A
pogledal Podlipnik Marka, kateremu je bilo že	žal,	da je Cena nekako užalil.Podlipnik je tudi bral	A
poboljšaš, in vse se bo naredilo. Kajne, da ti je	žal,	da si očeta poslušal, ki te je napak učil?«	A
bila ne samo med prostim ljudstvom, kakor je to	žal	še današnji dan, temveč tudi med višjimi stanovi	A
bi se bil potožil, ter nikoli ni očetu rekel	žal	besede.Da je z očetom malo govoril, tega je	A
»Zmerom. Do danes mi niste	žal	besede rekli. Bolelo me je poprej, ko ste mi	A
je bilo o meni kaj?« »Ovbe, Bog ne daj, ne	žal	besede ne.Samo o tvojem bratu Francetu mi je	A
božjim stolom, ako se prav skesa in mu je iz srca	žal	božje žalitve.Ko pa se je v jutro danilo, preide	A
zanemarja. Zdaj je bil trenutek tu, ko mu je bilo	žal,	da se ni sprijateljil z gospodinjo.Ona ima oblast	A
je to z vidnim čudenjem, a takoj mu je bilo	žal,	da je isto pokazal. »Ste li že dolgo znani z	A
dva tržana v družbi podučiteljevi; kajti ta,	žal,	ni imel toliko glasu, akoprav je poučeval mladino	A
odgovori oni naglo, pa takoj mu je bilo skoro	žal;	izgovoril bi se bil rad, toda domisli se, da	A
»A, on je torej vaš učitelj!	Žal	mi je, a čestitati vam ne morem k tej akviziciji	A
ljubice še eno pismo, in to je bilo zadnje.	Žal	besede ni bilo v njem, niti očitanja; vprašala	A
ne umem; kako mislite to?« Njemu je bilo že	žal,	da je sprožil ta pogovor; tu sredi ceste vpričo	A
kočljiva, pa zanimalo vas bode morda marsikaj.« »	Žal	mi je, da se moj soprog ne more udeležiti tega	A
»Jaz se ne šalim!« Njemu je bilo že	žal,	da si je bil s tem darilom hotel privoščiti	A
dvojice, in to nekam bojazno, kakor bi ji bilo že	žal,	da je šla v ta kotiček. In prav v tem trenutku	A
« rekel je hitro slikar, a skoro mu je bilo	žal,	kajti spominjal se je, da je danes že enkrat	A
letos pa smo ostali doma in meni vendar ni	žal,	da nismo šli nikamor.Ali ste vi že dolgo v tem	A
Tako so mi pripovedovali.« »	Žal,	da je nekoliko resnice v tem.Kar je še najti	A
poslušal in molče meril svoj pot po sobi. »	Žal	mi je zate, prijatelj,« dejal je čez nekoliko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani