Naposled sem si domišljal, da je moj način življenja najzabavnejši in najpravilnejši ... Žal ta zamisel ni mogla odgnati vse pogosteje nastopajočih ur samote, v katerih sem čutil praznoto svojega življenja ...«
»Hrepenel si,« je povzel Lovrek, ko je Ulrik zaprl utrujene ustnice, »drugam te je sililo ...«