Slabetu so se zasvetile oči, Trlep se je za tren spogledal s sinovi in ves vesel spet napil prijaznemu menihu.
A ta se je nekoliko branil, češ, mudi se mu, bolnega pastirčka na Pljuski mora še obiskati.
»Veš, saj me ni bila misel, da bi motovilil tudi po Malem Gabru, le prazniku v Velikem Gabru mi je bilo nesti neke maže - polno klet ima že let in skrnina ga šiva -, pa sem se gredoč oglasil še tu in precej spoznal, da ti je hiša polna bolnikov.«