zlo (401-500)

univerzalnem in ne v narodnem ali lokalnem jeziku.	Zlo	evropskega nacionalizma je bilo porojeno tisti	B
njegovega obsojanja ter preganjanja spoprime dvojno	zlo:	zlo nezvestobe in zlo navidezne zvestobe ali	B
obsojanja ter preganjanja spoprime dvojno zlo:	zlo	nezvestobe in zlo navidezne zvestobe ali nezvestobe	B
preganjanja spoprime dvojno zlo: zlo nezvestobe in	zlo	navidezne zvestobe ali nezvestobe zvestobi sami	B
mu ob vrnitvi pripravlja pitano tele, potem	zlo	odpada in vseh njegovih spremnih pojavov ni	B
Prav napačna reakcija na odpad dokazuje, da	zlo	ni samo v tem, ki odpade, temveč tudi v tistih	B
vztrajajo, čeprav se to vztrajanje nanaša tudi na	zlo,	kar je manj vidno.Podobno kakor ni le Bizanc	B
ubogati, kadar ukazujejo dobro in preganjajo	zlo,	a se jim tudi upreti, kadar nalagajo kaj krivičnega	B
ve za svojo odličnost... * Zakaj Bog dopušča	zlo?	Iz obzirnosti do moralistov...	B
tu zato, da nam ni treba živeti večkrat. *	Zlo,	tudi najhujše zemeljsko zlo, je milost, s katero	B
živeti večkrat. * Zlo, tudi najhujše zemeljsko	zlo,	je milost, s katero nam Bog pomaga premagovati	B
s katero nam Bog pomaga premagovati temeljno	zlo,	da ne moremo več (ali še) gledati v njegovo	B
sveta preprečuje, da ne pade nad nas neomejeno	zlo	ločenosti od Boga. * Vsak kamen na grobu je	B
dober, ker je v njem mogoče delati dobro; ker	zlo	traja samo nekaj časa, medtem ko traja dobro	B
dobro vse čase in se nazadnje poneskonči; ker je	zlo	omejeno, medtem ko se lahko dobro razširja brez	B
skušamo neverujočemu pojasniti, zakaj Bog dopušča	zlo,	da bi tako ušli Voltairovemu pomisleku: Če ga	B
se je človeški oblasti, kadar sili v očitno	zlo,	mogoče upreti samo z močjo in mero, kolikor	B
stran 115 . \/ Rimljan je dejal, da prihaja	zlo	z aro (naplačilom) danes lahko rečemo, da prihaja	B
Od vseh političnih frustracij je najhujše	zlo	splošni občutek sovraštva in pomanjkanje zaupanja	B
nazorske cepitve, razdore, nasilja. Prihajalo je	zlo,	ki se je tikalo tudi slovenskega, v evropsko	B
kaj ni, marveč tudi o tem, kaj je dobro in kaj	zlo.	Zakaj kritik je navsezadnje do neke meje vendarle	B
veliko dela. Nekateri mu danes to štejejo v	zlo,	toda o nekaterih črtah in jezikovnih korekturah	B
delavstva: "Kapitalizem, kapitalističen sistem je	zlo,	ki nam ugonablja vse naše narodno gospodarstvo	C
zgodovine zadnje dobe postalo že nekako potrebno	zlo.	Vendar pa smatramo, da bi bilo treba primernejše	C
občevanje z Nemci v sosednjih deželah se pojmuje kot	zlo,	saj je v tem treba videti nevarnost germanizacije	C
ultramontanci so bili po teh ocenah sploh krivi za vse	zlo,	ki je doletelo Avstrijo - med letoma 1850 in	C
henwartove vlade. Slednjo so doživljali kot največje	zlo	in nevarnost za utrjevanje ustavnega življenja	C
odločni nastop državnih poslancev, ki naj prepreči	zlo.	Že 16. 2. 1871 je v L. T. izšel članek, ki je	C
sicer menil, da je avstrijska okupacija manjše	zlo	kakor ustanovitev slovanske države na avstrijskih	C
shajati in ki se da pogojno opravičiti kot manjše	zlo	(večje zlo bi bila velika južnoslovanska država	C
da pogojno opravičiti kot manjše zlo (večje	zlo	bi bila velika južnoslovanska država na mejah	C
proti Hohenwartu, saj je prvi bistveno manjše	zlo.	Pravo analizo državnozborskih volitev 1873 je	C
šolske oblasti. Nemški jezik jemljejo kot nujno	zlo,	moderna slovenska mladina na Kranjskem ne govori	C
teh pet ni, potem tudi ni večine in še hujše	zlo	bi prišlo nad nas, nego poprej. Kolikokrat je	C
značaja človeka, ki živi po prepričanju. Smrt ima	zlo	žetev.Dne 26. 9. 1884 je na svojem dvorcu v	C
Schafferja: Pokojni je 42 let delil dobro in	zlo	z društvom.V osemdesetih se je verjelo v prehodnost	C
Pokojni je 42 let delil z društvom dobro in	zlo.	V 80. so verjeli v prehodnost Taafejevega režima	C
kot dejstvo in celo poudarili, da je ta manjše	zlo	od trializma.Kranjski Nemci so tako leta 1881	C
postavlja v skušnjavo, da bi ga [namreč to	zlo]	storil". Kakor koli, to provokativno in po	C
avtoritarnih režimih in krivdo za (skoraj) vse	zlo	pripisovala samo njihovim zagovornikom.Seveda	C
storile za izboljšanje slehernikovega položaja:	zlo	se potemtakem v popotovanju skozi "kultivirani	C
neprekoračljive pregrade, onstran katere bi se situiralo	zlo	oziroma bestialnost, kot pravi Aristotel.To	C
transgresivnosti je zato ta, da si dobro in	zlo	delita isto polje: zlo ni manko dobrega, ampak	C
zato ta, da si dobro in zlo delita isto polje:	zlo	ni manko dobrega, ampak je povzdignjeno v etični	C
ter sovražim tistega, ki me sovraži in mi hoče	zlo.	Perverzna je, ker zahteva, da ljubim drugega	C
zahteva, da ljubim drugega prav v tem, ko mi hoče	zlo.	Drugače povedano, tisto, kar imata skupno perverznost	C
tako reči, bratstvo v užitku, ki je v osnovi	zlo.	Prav ta razsežnost radikalno loči pozicijo krščansk	C
še več, ljubiti ga je treba, četudi mi hoče	zlo.	Toda ta zapoved ljubezni do Boga in bližnjika	C
istost, inertno jedro, namreč užitek, ki hoče	zlo,	ni možna kjer koli in kadar koli, pač pa zahteva	C
ki določa, kaj je za vsakogar dobro oziroma	zlo.	Doseči, da ljudje delujejo v skladu z zahtevami	C
dobrino, torej iznašel način, kako obiti to	zlo,	"ki si ga želim in ki si ga želi moj bližnji	C
ki si ga želim in ki si ga želi moj bližnji",	zlo,	ki napotuje na neko drugo razsežnost onstran	C
zadovoljene njegove osnovne potrebe, zanj škodljivo,	zlo.	V luči "ponižanja" želje se tako pokaže, da je	C
preživetje, razglasi za odvečno, v zadnji instanci za	zlo.	Na prvi pogled se zdi, da gre za zgrešeno srečanje	C
kar naj bi bilo onstran dobrega, škodljivo,	zlo;	skratka, ta onstran potrebe ni v redu želje	C
najbližje, namreč užitek, toda užitek, ki implicira	zlo	za nas in za druge.In prav pred inherentnim	C
subjekt ljubiti nekaj, kar ni dobro, pač pa	zlo	kot tako.Če Freud v Nelagodju ne more pristati	C
drugega v tem, kar je njegov užitek, ki nosi	zlo,	sprašuje Freud in hkrati že odgovori z odločnim	C
kjer se smrtni gon zavozla z libidom. Kajti	zlo,	ki se lepi na užitek, ni toliko agresivnost	C
je užitek, ki implicira bolečino, trpljenje,	zlo,	skratka, da obstaja nekaj, čemur bi lahko rekli	C
bi lahko rekli inherentna krutost užitka. To	zlo	kot konstituens užitka postane za moderno etično	C
dobro drugemu." Še več, usmiljenje je za Sada	zlo	na sebi, ker oropa človeka enega njegovih bistvenih	C
koncepcija usmiljenja, za katero je nujno ohranjati	zlo	"na spoštljivi razdalji", utemeljena v teoriji	C
subjekta zapelje v čezmernost želje in s tem v	zlo.	V toliko bi lahko rekli, da je Rousseaujev subjekt	C
nadomesti z "delanjem zla": "Delaj sebi dobro (ali	zlo)	, tako da čim bolj, kot je mogoče, škoduješ drugemu	C
ko je užitek postavljen kot brezpogojen, je	zlo,	ker je indiferenten do cene, ki jo za njegovo	C
voljo narave. Sama narava je tista, ki hoče	zlo.	Pri Sadu je zlo, ki se lepi na voljo do užitka	C
Sama narava je tista, ki hoče zlo. Pri Sadu je	zlo,	ki se lepi na voljo do užitka, je ta zli užitek	C
torej ne more drugače "uživati", kakor da hoče	zlo.	Vendar pa je treba ločiti dve vrsti zlega užitka	C
treba ločiti dve vrsti zlega užitka narave:	zlo,	ki ga narava noče, saj ga prizadeva tako rekoč	C
ga prizadeva tako rekoč nevede, nehote. To	zlo	ni nič drugega kakor večni krog kreacije-korupcije	C
povsem v tradiciji materialistične filozofije,	zlo,	ki pravzaprav to ni, ker naravi ni mogoče naprtiti	C
njenega dela, ki jih trpimo, je treba ločiti drugo	zlo,	zlo, ki ga narava hoče.To je zlo na ravni znamenite	C
dela, ki jih trpimo, je treba ločiti drugo zlo,	zlo,	ki ga narava hoče.To je zlo na ravni znamenite	C
ločiti drugo zlo, zlo, ki ga narava hoče. To je	zlo	na ravni znamenite druge smrti, totalnega izničenja	C
dela, ker je poistovetena z zlim Bogom, ki hoče	zlo	in dela zlo. Na vprašanje, kaj je ta druga instanca	C
poistovetena z zlim Bogom, ki hoče zlo in dela	zlo.	Na vprašanje, kaj je ta druga instanca Drugega	C
ta Drugi, kot zapiše Sade v Nouvelle Justine	Zlo,	ki hoče zlo in ki zahteva zlo. Dolžnost je sicer	C
zapiše Sade v Nouvelle Justine Zlo, ki hoče	zlo	in ki zahteva zlo. Dolžnost je sicer vedno v	C
Nouvelle Justine Zlo, ki hoče zlo in ki zahteva	zlo.	Dolžnost je sicer vedno v redu prisile.	C
žrtvovanje strasti smrtno za subjekta. Medtem ko je	zlo	družbenega stanja za subjekta neodpravljivo	C
za družbo, totalno okuženo z razvratom, za	zlo,	ki bi preželo, preplavilo vso družbo (zato tudi	C
potegniti iz Sada, ta, da je užitek na sebi	zlo.	Toda že sam Sade ta nauk disimulira, ko voljo	C
inherenten užitku, ko zatrjuje, da narava hoče	zlo,	da je destruktivnost vpisana že v večno naravo	C
zadržuje v meri, ki jo je predpisal um, in "	zlo"	, "slabo voljo", ki je nezmerna, ker prekoračuje	C
terminih bolj temeljne opozicije med dobro in	zlo	voljo. A prav zato, ker Seneka izhaja iz razcepa	C
volja, ki ne samo da noče dobrega, pač pa hoče	zlo	in, lahko bi dodali, v njem uživa.V nasprotju	C
izvir zla v sprijenosti volje. Če nekdo dela	zlo,	to ni iz nevednosti ali malomarnosti, kot je	C
Aristotel, pač pa zato, ker to hoče: ve, kaj je	zlo,	in hoče delati zlo. Seneka torej ponuja drugačno	C
ker to hoče: ve, kaj je zlo, in hoče delati	zlo.	Seneka torej ponuja drugačno razlago za "šibkost	C
pretveza, za katero se skriva volja, ki hoče	zlo.	Ne moreš, ker nočeš!	C
moreš, ker hočeš nekaj drugega, nekaj, kar je	zlo.	Zgolj obstoj volje, ki hoče zlo, je za Seneko	C
nekaj, kar je zlo. Zgolj obstoj volje, ki hoče	zlo,	je za Seneko zadosten dokaz, da je človek zloben	C
zagrešil nobenega zločina. Zločin samo potrdi to	zlo	voljo, ki je v njem. Skratka, zlo obstaja v	C
potrdi to zlo voljo, ki je v njem. Skratka,	zlo	obstaja v nas, in to ne glede na to, ali se	C
njegovi absolutni oblasti, tj. strasti oziroma	zlo	voljo.Ker načeloma ni ničesar, kar bi uhajalo	C
katere sodimo, da so nam zmožni delati dobro ali	zlo,	ne da bi vedeli, katero od obojega nam bodi	C
nekaj, kar me ogroža, kar je zame v temelju	zlo.	Spoštovanje do Drugega zato pri Descartesu neogibno	C
izročenost oblasti Drugega lahko za subjekta "	zlo"	, zato tudi dovoli subjektu vsaj zadržanost do	C
dolžnost - že napoveduje artikulacijo volje na	zlo,	se pravi Sada kot preboj bariere ugodja v smeri	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani