nova beseda iz Slovenije

zlo (401-500)


univerzalnem in ne v narodnem ali lokalnem jeziku.      Zlo      evropskega nacionalizma je bilo porojeno tisti  B
njegovega obsojanja ter preganjanja spoprime dvojno      zlo:      zlo nezvestobe in zlo navidezne zvestobe ali  B
obsojanja ter preganjanja spoprime dvojno zlo:      zlo      nezvestobe in zlo navidezne zvestobe ali nezvestobe  B
preganjanja spoprime dvojno zlo: zlo nezvestobe in      zlo      navidezne zvestobe ali nezvestobe zvestobi sami  B
mu ob vrnitvi pripravlja pitano tele, potem      zlo      odpada in vseh njegovih spremnih pojavov ni  B
Prav napačna reakcija na odpad dokazuje, da      zlo      ni samo v tem, ki odpade, temveč tudi v tistih  B
vztrajajo, čeprav se to vztrajanje nanaša tudi na      zlo,      kar je manj vidno.Podobno kakor ni le Bizanc  B
ubogati, kadar ukazujejo dobro in preganjajo      zlo,      a se jim tudi upreti, kadar nalagajo kaj krivičnega  B
ve za svojo odličnost... * Zakaj Bog dopušča      zlo?      Iz obzirnosti do moralistov...   B
tu zato, da nam ni treba živeti večkrat. *      Zlo,      tudi najhujše zemeljsko zlo, je milost, s katero  B
živeti večkrat. * Zlo, tudi najhujše zemeljsko      zlo,      je milost, s katero nam Bog pomaga premagovati  B
s katero nam Bog pomaga premagovati temeljno      zlo,      da ne moremo več (ali še) gledati v njegovo  B
sveta preprečuje, da ne pade nad nas neomejeno      zlo      ločenosti od Boga. * Vsak kamen na grobu je  B
dober, ker je v njem mogoče delati dobro; ker      zlo      traja samo nekaj časa, medtem ko traja dobro  B
dobro vse čase in se nazadnje poneskonči; ker je      zlo      omejeno, medtem ko se lahko dobro razširja brez  B
skušamo neverujočemu pojasniti, zakaj Bog dopušča      zlo,      da bi tako ušli Voltairovemu pomisleku: Če ga  B
se je človeški oblasti, kadar sili v očitno      zlo,      mogoče upreti samo z močjo in mero, kolikor  B
stran 115 . \/ Rimljan je dejal, da prihaja      zlo      z aro (naplačilom) danes lahko rečemo, da prihaja  B
Od vseh političnih frustracij je najhujše      zlo      splošni občutek sovraštva in pomanjkanje zaupanja  B
nazorske cepitve, razdore, nasilja. Prihajalo je      zlo,      ki se je tikalo tudi slovenskega, v evropsko  B
kaj ni, marveč tudi o tem, kaj je dobro in kaj      zlo.     Zakaj kritik je navsezadnje do neke meje vendarle  B
veliko dela. Nekateri mu danes to štejejo v      zlo,      toda o nekaterih črtah in jezikovnih korekturah  B
delavstva: "Kapitalizem, kapitalističen sistem je      zlo,      ki nam ugonablja vse naše narodno gospodarstvo  C
zgodovine zadnje dobe postalo že nekako potrebno      zlo.     Vendar pa smatramo, da bi bilo treba primernejše  C
občevanje z Nemci v sosednjih deželah se pojmuje kot      zlo,      saj je v tem treba videti nevarnost germanizacije  C
ultramontanci so bili po teh ocenah sploh krivi za vse      zlo,      ki je doletelo Avstrijo - med letoma 1850 in  C
henwartove vlade. Slednjo so doživljali kot največje      zlo      in nevarnost za utrjevanje ustavnega življenja  C
odločni nastop državnih poslancev, ki naj prepreči      zlo.      Že 16. 2. 1871 je v L. T. izšel članek, ki je  C
sicer menil, da je avstrijska okupacija manjše      zlo      kakor ustanovitev slovanske države na avstrijskih  C
shajati in ki se da pogojno opravičiti kot manjše      zlo      (večje zlo bi bila velika južnoslovanska država  C
da pogojno opravičiti kot manjše zlo (večje      zlo      bi bila velika južnoslovanska država na mejah  C
proti Hohenwartu, saj je prvi bistveno manjše      zlo.      Pravo analizo državnozborskih volitev 1873 je  C
šolske oblasti. Nemški jezik jemljejo kot nujno      zlo,      moderna slovenska mladina na Kranjskem ne govori  C
teh pet ni, potem tudi ni večine in še hujše      zlo      bi prišlo nad nas, nego poprej. Kolikokrat je  C
značaja človeka, ki živi po prepričanju. Smrt ima      zlo      žetev.Dne 26. 9. 1884 je na svojem dvorcu v  C
Schafferja: Pokojni je 42 let delil dobro in      zlo      z društvom.V osemdesetih se je verjelo v prehodnost  C
Pokojni je 42 let delil z društvom dobro in      zlo.     V 80. so verjeli v prehodnost Taafejevega režima  C
kot dejstvo in celo poudarili, da je ta manjše      zlo      od trializma.Kranjski Nemci so tako leta 1881  C
postavlja v skušnjavo, da bi ga [namreč to      zlo]      storil". Kakor koli, to provokativno in po  C
avtoritarnih režimih in krivdo za (skoraj) vse      zlo      pripisovala samo njihovim zagovornikom.Seveda  C
storile za izboljšanje slehernikovega položaja:      zlo      se potemtakem v popotovanju skozi "kultivirani  C
neprekoračljive pregrade, onstran katere bi se situiralo      zlo      oziroma bestialnost, kot pravi Aristotel.To  C
transgresivnosti je zato ta, da si dobro in      zlo      delita isto polje: zlo ni manko dobrega, ampak  C
zato ta, da si dobro in zlo delita isto polje:      zlo      ni manko dobrega, ampak je povzdignjeno v etični  C
ter sovražim tistega, ki me sovraži in mi hoče      zlo.     Perverzna je, ker zahteva, da ljubim drugega  C
zahteva, da ljubim drugega prav v tem, ko mi hoče      zlo.     Drugače povedano, tisto, kar imata skupno perverznost  C
tako reči, bratstvo v užitku, ki je v osnovi      zlo.      Prav ta razsežnost radikalno loči pozicijo krščansk  C
še več, ljubiti ga je treba, četudi mi hoče      zlo.      Toda ta zapoved ljubezni do Boga in bližnjika  C
istost, inertno jedro, namreč užitek, ki hoče      zlo,      ni možna kjer koli in kadar koli, pač pa zahteva  C
ki določa, kaj je za vsakogar dobro oziroma      zlo.     Doseči, da ljudje delujejo v skladu z zahtevami  C
dobrino, torej iznašel način, kako obiti to      zlo,      "ki si ga želim in ki si ga želi moj bližnji  C
ki si ga želim in ki si ga želi moj bližnji",      zlo,      ki napotuje na neko drugo razsežnost onstran  C
zadovoljene njegove osnovne potrebe, zanj škodljivo,      zlo.     V luči "ponižanja" želje se tako pokaže, da je  C
preživetje, razglasi za odvečno, v zadnji instanci za      zlo.      Na prvi pogled se zdi, da gre za zgrešeno srečanje  C
kar naj bi bilo onstran dobrega, škodljivo,      zlo;      skratka, ta onstran potrebe ni v redu želje  C
najbližje, namreč užitek, toda užitek, ki implicira      zlo      za nas in za druge.In prav pred inherentnim  C
subjekt ljubiti nekaj, kar ni dobro, pač pa      zlo      kot tako.Če Freud v Nelagodju ne more pristati  C
drugega v tem, kar je njegov užitek, ki nosi      zlo,      sprašuje Freud in hkrati že odgovori z odločnim  C
kjer se smrtni gon zavozla z libidom. Kajti      zlo,      ki se lepi na užitek, ni toliko agresivnost  C
je užitek, ki implicira bolečino, trpljenje,      zlo,      skratka, da obstaja nekaj, čemur bi lahko rekli  C
bi lahko rekli inherentna krutost užitka. To      zlo      kot konstituens užitka postane za moderno etično  C
dobro drugemu." Še več, usmiljenje je za Sada      zlo      na sebi, ker oropa človeka enega njegovih bistvenih  C
koncepcija usmiljenja, za katero je nujno ohranjati      zlo      "na spoštljivi razdalji", utemeljena v teoriji  C
subjekta zapelje v čezmernost želje in s tem v      zlo.     V toliko bi lahko rekli, da je Rousseaujev subjekt  C
nadomesti z "delanjem zla": "Delaj sebi dobro (ali      zlo)     , tako da čim bolj, kot je mogoče, škoduješ drugemu  C
ko je užitek postavljen kot brezpogojen, je      zlo,      ker je indiferenten do cene, ki jo za njegovo  C
voljo narave. Sama narava je tista, ki hoče      zlo.     Pri Sadu je zlo, ki se lepi na voljo do užitka  C
Sama narava je tista, ki hoče zlo. Pri Sadu je      zlo,      ki se lepi na voljo do užitka, je ta zli užitek  C
torej ne more drugače "uživati", kakor da hoče      zlo.     Vendar pa je treba ločiti dve vrsti zlega užitka  C
treba ločiti dve vrsti zlega užitka narave:      zlo,      ki ga narava noče, saj ga prizadeva tako rekoč  C
ga prizadeva tako rekoč nevede, nehote. To      zlo      ni nič drugega kakor večni krog kreacije-korupcije  C
povsem v tradiciji materialistične filozofije,      zlo,      ki pravzaprav to ni, ker naravi ni mogoče naprtiti  C
njenega dela, ki jih trpimo, je treba ločiti drugo      zlo,      zlo, ki ga narava hoče.To je zlo na ravni znamenite  C
dela, ki jih trpimo, je treba ločiti drugo zlo,      zlo,      ki ga narava hoče.To je zlo na ravni znamenite  C
ločiti drugo zlo, zlo, ki ga narava hoče. To je      zlo      na ravni znamenite druge smrti, totalnega izničenja  C
dela, ker je poistovetena z zlim Bogom, ki hoče      zlo      in dela zlo. Na vprašanje, kaj je ta druga instanca  C
poistovetena z zlim Bogom, ki hoče zlo in dela      zlo.      Na vprašanje, kaj je ta druga instanca Drugega  C
ta Drugi, kot zapiše Sade v Nouvelle Justine      Zlo,      ki hoče zlo in ki zahteva zlo. Dolžnost je sicer  C
zapiše Sade v Nouvelle Justine Zlo, ki hoče      zlo      in ki zahteva zlo. Dolžnost je sicer vedno v  C
Nouvelle Justine Zlo, ki hoče zlo in ki zahteva      zlo.      Dolžnost je sicer vedno v redu prisile.  C
žrtvovanje strasti smrtno za subjekta. Medtem ko je      zlo      družbenega stanja za subjekta neodpravljivo  C
za družbo, totalno okuženo z razvratom, za      zlo,      ki bi preželo, preplavilo vso družbo (zato tudi  C
potegniti iz Sada, ta, da je užitek na sebi      zlo.     Toda že sam Sade ta nauk disimulira, ko voljo  C
inherenten užitku, ko zatrjuje, da narava hoče      zlo,      da je destruktivnost vpisana že v večno naravo  C
zadržuje v meri, ki jo je predpisal um, in "     zlo"     , "slabo voljo", ki je nezmerna, ker prekoračuje  C
terminih bolj temeljne opozicije med dobro in      zlo      voljo. A prav zato, ker Seneka izhaja iz razcepa  C
volja, ki ne samo da noče dobrega, pač pa hoče      zlo      in, lahko bi dodali, v njem uživa.V nasprotju  C
izvir zla v sprijenosti volje. Če nekdo dela      zlo,      to ni iz nevednosti ali malomarnosti, kot je  C
Aristotel, pač pa zato, ker to hoče: ve, kaj je      zlo,      in hoče delati zlo. Seneka torej ponuja drugačno  C
ker to hoče: ve, kaj je zlo, in hoče delati      zlo.      Seneka torej ponuja drugačno razlago za "šibkost  C
pretveza, za katero se skriva volja, ki hoče      zlo.     Ne moreš, ker nočeš!  C
moreš, ker hočeš nekaj drugega, nekaj, kar je      zlo.      Zgolj obstoj volje, ki hoče zlo, je za Seneko  C
nekaj, kar je zlo. Zgolj obstoj volje, ki hoče      zlo,      je za Seneko zadosten dokaz, da je človek zloben  C
zagrešil nobenega zločina. Zločin samo potrdi to      zlo      voljo, ki je v njem. Skratka, zlo obstaja v  C
potrdi to zlo voljo, ki je v njem. Skratka,      zlo      obstaja v nas, in to ne glede na to, ali se  C
njegovi absolutni oblasti, tj. strasti oziroma      zlo      voljo.Ker načeloma ni ničesar, kar bi uhajalo  C
katere sodimo, da so nam zmožni delati dobro ali      zlo,      ne da bi vedeli, katero od obojega nam bodi  C
nekaj, kar me ogroža, kar je zame v temelju      zlo.     Spoštovanje do Drugega zato pri Descartesu neogibno  C
izročenost oblasti Drugega lahko za subjekta "     zlo"     , zato tudi dovoli subjektu vsaj zadržanost do  C
dolžnost - že napoveduje artikulacijo volje na      zlo,      se pravi Sada kot preboj bariere ugodja v smeri  C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA