nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Kako drugače razumeti pristno začudenje dobrodelneža - kako je mogoče, da želja še preživi, potem ko so osnovne potrebe zadovoljene? - če ne ravno kot moralno obsodbo drugega, kakor da se nekako ne spodobi, da bi bil želeči subjekt, kakor da mu je v razmerah, v katerih je, dovoljeno biti samo bitje potrebe. Dobrodelnež si torej dovoli drugemu odrejati, kaj je dobro zanj in kaj ne, saj mu da povsem nedvoumno vedeti, da je tisto, na kar meri njegova želja, tisto, kar si lahko želi, potem ko so zadovoljene njegove osnovne potrebe, zanj škodljivo, zlo. V luči "ponižanja" želje se tako pokaže, da je dobrodelnost nekakšna sublimacija, kultivirana, domesticirana oblika cinične pozicije, ki vse tisto, kar presega nujno potrebno za preživetje, razglasi za odvečno, v zadnji instanci za zlo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani