nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Tu se pokaže ireduktibilni prepad med Descartesom in Kantom. Izhodiščni položaj subjekta v razmerju do Drugega je sicer pri Descartesu in Kantu identičen: biti izročen na milost in nemilost dobri volji Drugega, vendar z neko bistveno razliko: Descartes dopušča možnost, da je izročenost oblasti Drugega lahko za subjekta "zlo", zato tudi dovoli subjektu vsaj zadržanost do kapricioznosti in negotovosti volje Drugega, pri Kantu pa sta subjektova nezaupanje, "rezerviranost" glede Drugega vnaprej izključena, ker se je Drugi, Vernunftwille, že "naselil v najintimnejšem subjekta", kot bi rekel Lacan. Kant zahteva popolno podreditev, brez vsakršnega varovalnega okopa. In če je pri Kantu dvom v dobro voljo Drugega povsem neumesten, je to zato, ker je na mesto jamstva stopil sam zakon.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani