nova beseda iz Slovenije

zlo (101-200)


četrtletje, ne da bi vedel za njeno stanje. V      zlo      ji je štel, da mu o svoji srčni okvari ni zinila  A
bil spotikal ob vsakem niču, pa bi ne šla pod      zlo!     K vragu z obzirnostjo in nevmešavanjem!   A
boj v sebi, kajti v slehernem gojencu sta si      zlo      in dobro poželela spremembe in terjala drug  A
huje je s temi, ki jih hraniš v sebi, bolj      zlo      kot hudo je z njimi.Z uspehom si obiskal župnika  A
se sramujejo luknje v riti in jo jemljejo za      zlo,      najbrž zato, ker se ne razumejo nanjo, ker so  A
ako se Trkulji ne prekliče odpoved. Ako noče      zlo      od tebe, beži ti od zla ‒ pravi naša prislovica  A
Hajdi z nami nad Srba in avstrijskega katolika!      Zlo      je, kadar se dva psa trgata za eno kost.Tako  A
bo treba ločiti od hudobnega sveta. Ako noče      zlo      od mene, moram jaz od zla.O, koliko sem moral  A
sobrata ne pričakujemo dobrot, ampak vedno le      zlo.      »Kakor poosebljeno pohujšanje ji je bil pl.  A
Oni mutašerif bo plačal vragu harač za svoje      zlo      delo ‒ bogme!« »Ti ga pozoveš na dvoboj, baba  A
privesek vojaškega birokratizma, za potrebno      zlo.     Moštvo se ni treslo pred njim, a uvaževalo ga  A
strganih hlač. Strgane hlače niso najhujše      zlo,      kar ti jih lahko napravi volk, krvoločna zver  A
v ubogi vlak, in tako se je zgodilo in ni v      zlo      šteti vlaku, da je izgubil glavo in zavozil  A
aprovizaciji, zbledlo, nikdo jim ne bi štel v      zlo,      nikdo! Tiste dni se je pripetilo, da se je mojemu  A
tem nekoliko izognila resnici, ji ni šteti v      zlo.     Čiste resnice namreč ni mogla povedati, ker bi  A
dame pač odštele ves izkupiček, in je izražala      zlo      slutnjo, da bo morala doplačati še iz svojega  A
ljubeznijo negovano stavbo poboljšanja! Tako moč ima      zlo!      »Vendar ne misliš, da bi šla?« je vzkliknila  A
molčal. Iz dna srca je sovražil očeta, vse      zlo      sveta bi mu tačas privoščil ...Tolažil se je pa  A
Vodnikovega trga ne bo smeti preživo šteti v      zlo,      ako bo storil to ali ono, kadar mu bo v grlo  A
politični kolovodja tudi ne! Ampak počnó svoje      zlo      delo v stanju neskaljene treznosti! O, da bi  A
vlada v miru pustila korupcijo, boljše je manjše      zlo      nego veliko!O, milostiva, v jutrovih deželah  A
je bil Gedeon?« Skavt Peter je slutil svojo      zlo      usodo in je klavrno odgovoril: »Gospod katehet  A
je spominjal na ščurke. Da bi bilo še hujše      zlo      mogoče, na to se še domislil ni ‒ dovolj hudo  A
rodi na svet, prinese s seboj urojeno tisto      zlo,      tisti izvirni greh, tisto troje podedovanih  A
»Govori!« . / . / stran 84 . / »     Zlo      se je dogodilo ponoči!Konjski čuvaj leži umorjen  A
Napije se in ga izda. Tedaj      zlo      za mladeniča.Upravda se grozno maščuje.«   A
»No, povej, Radovane! Zadelo te je      zlo!     « »Slovene sem dobil, izza Donave, poštene Slovene  A
»Ne moreš?      Zlo      za sina, ki tako odgovarja očetu!Svarun umre  A
še delam zanj, rad delam: Toda če sam tišči v      zlo,      vrtoglavec, sam rije v brezno, kaj morem za  A
Strašna slutnja se me je polastila. Zadene te      zlo!     Beživa!«   A
jaz sem mislila, da ga še ni, da ga je zaseglo      zlo      v palači!« »Ljubezen vidi noč, kjer sije beli  A
je moja sreča, toda on je rešen. Slutila sem      zlo.      Toda angeli so ga čuvali in ga oteli.   A
Hkrati se je domislil Teodore in izpregovoril: »     Zlo      za Ireno, če despojna ljubi barbara!« »Ne ljubi  A
osnovnemu zakonu človeške duševnosti: kdor stori      zlo,      sovraži svojo žrtev, zakaj zaradi nje mora zaničevati  A
vzgojiteljske osebnosti je poskušal zavreti      zlo      vsaj v slovenski šoli, zlasti v najvišjem, namreč  A
polagoma je prihajal do prepričanja, da je glavno      zlo      Hojanovine gospodarjeva skopost, ki se ni omejevala  A
lastne oči prepričali, da ne gre za nikakršno      zlo      namero, kakor trdi tožnik ...« »Hm, temu  A
naj se mu razkrije resnica. Tam, kjer se je      zlo      pričelo, naj se tudi konča. Hlastno je prikimal  A
Kakor sem rekel: to vse bi še ne bilo nikako      zlo.     A ostanki moje pameti so razmišljali popolnoma  A
okrogle, velike, zelene, iz zlà strmeče, vabeče v      zlo      ...Samo oči med durmi, brez telesa, brez obraza  A
začutim, Bog vedi zakaj, kakor bojazen, kakor      zlo      slutnjo, ki je sam ne razumem. O mraku je  A
pričakovale so strahoma, ko se je bližalo poslednje      zlo,      goli, ostudni, neusmiljeni glad.Velika družina  A
ni poznal izvora in ni vedel, odkod se bliža      zlo      in v kakšni podobi. Polagoma se je nagibalo  A
ki se je bil privlekel od bogvekod, otroku v      zlo,      nam v sramoto!“ ”Ali ste ga krstili?“   A
porajala v mojem srcu lepa misel. ‚Odkod vse      zlo?     ‘ sem premišljeval.‚Kdo je tisti, ki mi je bil  A
smo bili mladi in veseli; nismo vedeli, kaj je      zlo      in greh, kaj hinavstvo in prevara ...Tako je prišel  A
storila zlega, da bi bila že v zibeli sojena!“ ”     Zlo      sva storila, ker sva se rodila.Zibel ne sodi  A
posvetuje, kako odvrniti od dežele neznosno osmansko      zlo,      ugiba, kako ojačiti granico, kako izboljšati  A
A tudi skozi to okence se ukrade prah, pride      zlo      v redovniško dušo, da ni več goreča kakor prvi  A
starih računov, zakaj da je bil prišel mlin pod      zlo,      in ali ne bi kazalo vendar popraviti ga.Toda  A
Katra še vedno priliko, da je prizadela dekletu      zlo.     Nad Anico se je znašala Katra tako, da ji je  A
napuhnjene volje je videl daleč čez morje stotero      zlo      in greh, ki se je bil od vlačugarskega mesta  A
vrnil, da bi se mu bili še smejali po vrhu? »     Zlo      je zlo, sem mislil,« je dejal.»Kar je, je.  A
da bi se mu bili še smejali po vrhu? »Zlo je      zlo,      sem mislil,« je dejal.»Kar je, je.  A
stari tolminski navadi, da odrečejo nesrečo in      zlo      mladi zakonski dvojici.Mlademu ženinu naproti  A
Devet otrok, je dejal Anžetu, da to še ni      zlo,      da le desetnika ni, ki je po božji volji vsak  A
204 . / Zato je treba nujnih sklepov, da se      zlo      zajezi, preden bo prepozno.O tem da bo poročal  A
Gorica tisto gnezdo, kjer se jim spočenja slednje      zlo.     Nekateri so živeli topo ob besedi, da »gredo  A
občutil, kako narašča kmetiška krivda, kako se      zlo      grmadi.Kot uradni in pisarniški človek je mogel  A
minut pri verouku, nama župnik ne bo štel v      zlo.     Gospod Demšar je bil dobrega srca in je imel  A
očetu Gervaziju dokazali, da je on povzročil vse      zlo!     « »Groza!  A
vikali; če si vikal neoženjenega, štel ti je to v      zlo.      Žalibog je tudi ta lepa navada v pogorju ponehala  A
je ušla tu in tam trda beseda, ne štejte mi v      zlo!     Časi prihajajo, ko se za malenkosti ne bomo več  A
Posebno tebi, avstrijsko veličanstvo, štejem v      zlo,      da si tak!Ej, vendar pomisli, da si imel mojo  A
vseeno, če gremo ali ne.« »Ne štej mi vendar v      zlo      vsake hitre besedice!Saj vidiš, koliko bolečin  A
Skoraj ga je prosila odpuščanja: »Ne štejte mi v      zlo      lahkomiselnih besed, knez Neri-Corsini!« »Izrekam  A
da je teologe tikal, česar mu ni nihče štel v      zlo.     Lukman se je posadil k mizi ter namočil ustne  A
Na dvoru so jo pisano gledali, ker so ji v      zlo      šteli, da je vzela starega kralja.Bila je sicer  A
je molčal. Pa ni odnehala: »Ne štejte mi v      zlo,      a smejati se moram! Prav res imate obraz, kakor  A
Wallensteina so te dame prav slabo sprejele in v      zlo      so mu štele, da je govoril s preprosto gostilničarko  A
plemičem moje vrste!« »Ne štejte jim tega v      zlo,     « prosil je Volk Engelbreht zaničljivo, »brez  A
s seboj: »Hudirja! Bog ve, če bi mi jemal v      zlo,      če mu dam tobaka, da si ga nabaše.Ej, navsezadnje  A
ČETRTO POGLAVJE Glej, on je krivico učinil,      zlo      rodil in žalost samo, kopal je in skopal jamo  A
proti nebu. »Staremu človeku se ne sme vse v      zlo      šteti,« odgovori oče, »vidiš, jaz te imam veliko  A
Nikakor ne štejem vašim knežjim prednikom v      zlo,      da niso bili drugačni.Kar je v življenju (o  A
vami, svetlost! Ne štejte mi te predrznosti v      zlo;      ravno osrečili, pregreli ste mi srce in povedal  A
izgubil preveč časa. »Oj, Polikarp, ne štej v      zlo      človeku, ki bo ravnokar stal pred Sodnikom,  A
v roke, s katerim bi iztrebil to luteransko      zlo,      toliko let že obstoječe!« In škof Joannes je  A
prav tegale dela! »Vidiš,« je opat dejal, »     zlo      dejanje preganja človeka, dokler se ga ne skesa  A
pa je nemara le preveč črnil Trlepovo hišo.      Zlo,      kolikor ga je kriv, je treba popraviti.   A
»In bo potlej zdrava?« »     Zlo      je, Trlep, zlo; ne vem ti še reči prave.« »Pomagaj  A
»In bo potlej zdrava?« »Zlo je, Trlep,      zlo;      ne vem ti še reči prave.« »Pomagaj; umétalna  A
hudo misel. . / . / stran 12 . / »Toda vsako      zlo      dejanje učaka svojega sodnika,« jo je povedal  A
»Kaj pa blodiš zdaj?« »Vse      zlo      spremenite v ljubezen, pa boste svobodni.«   A
spremenite v ljubezen, pa boste svobodni.« »Katero      zlo      misliš, ne vemo.Kako bi vedeli?   A
domoval kdo Trlepovih, tja se nihče ne bi upal z      zlo      namero.« Zagovednost ga je nekoliko pustila  A
Kakor da vojska ne bi bila že zadosti veliko      zlo!     « »Hrvaški hodotaji lazijo po deželi in nagovarjajo  A
grof Semenič razodel, »pa ne vem, ali ti hoče      zlo      ali dobro.« »Pojdiva, naj pove sam,« je deseti  A
tatje njegovo imenje. Moja dolžnost je bila to      zlo      odpraviti.Ali imel sem tako rekoč šele protivje  A
ali bodite uverjeni, da pretiravate, ni tako      zlo,     « reče ona in se prisiljeno zasmehne. »Je, je  A
najbrž vašo prošnjo odbila. Nikar nam tega v      zlo      ne štejte in ne mislite, da je krivo temu pomanjkanje  A
očitajočim glasom. »Gospa Ilovska mi tega ne bode v      zlo      štela.Treba je, da spozna naše običaje.   A
zapodil jo je kar zgrda. »Z očetom gre pod      zlo,     « dejal je tudi Luka nekega dne. »I seveda!«  A
zame, pa kako grozno se je vse preobrnilo v      zlo.     Sinoči kmalu po Tvojem odhodu poklicali so me  A
tesnobe, pridi že za vojsko kar si bodi: saj večje      zlo      ne more nastopiti od sedanjega!‒ Toda vojska  A
spodletel in po svoji kleti usodi sem vedno učinil      zlo,      kadar sem želel dobro. Tebe ščitim, kakor dosihdob  A
dejanju in govorjenju. Tem ljudem ne smemo v      zlo      šteti, ako nekaj tiste svobode rabijo proti  A
tisti nagajivi duh, ki mi je bil tolikrat v      zlo,      da odgovorim brez pomisleka: »Nič lažjega nego  A
najčastnejše opravilo možem; imenujemo jo »potrebno      zlo«      ‒ a kako zlo!Kake so naše vojske, če jih primerjamo  A
možem; imenujemo jo »potrebno zlo« ‒ a kako      zlo!     Kake so naše vojske, če jih primerjamo z nekdanjimi  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA