nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Dobrodelnež si torej dovoli drugemu odrejati, kaj je dobro zanj in kaj ne, saj mu da povsem nedvoumno vedeti, da je tisto, na kar meri njegova želja, tisto, kar si lahko želi, potem ko so zadovoljene njegove osnovne potrebe, zanj škodljivo, zlo. V luči "ponižanja" želje se tako pokaže, da je dobrodelnost nekakšna sublimacija, kultivirana, domesticirana oblika cinične pozicije, ki vse tisto, kar presega nujno potrebno za preživetje, razglasi za odvečno, v zadnji instanci za zlo.
Na prvi pogled se zdi, da gre za zgrešeno srečanje med dobrodelnežem in prosilcem: dobrodelnež hoče delati dobro, s pogojem, da je to dobro delo na ravni potrebe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani