nova beseda iz Slovenije
svojem nastanku in katere so si njegovi nosilci | zgolj | prisvojili.Njihov avtor, šolan podeželski človek | C |
slovstvene folklore. Vendar avtorica ne ostaja | zgolj | pri kritiki - saj bi ji v tem primeru lahko | C |
razpravljanja ustrezno ugotovi, da zanje obstajajo | zgolj | omejene možnosti oblikovanja nasproti umetniškim | C |
obravnavi operiranje s términi, ki se ne nanašajo | zgolj | na slovstveno folkloro, ampak so uporabni tudi | C |
folklore za sinkretizem, saj zlepa ne služijo | zgolj | estetskemu odjemanju, ampak imajo poleg tega | C |
pomembna faza množične proizvodnje, ki vsebuje | zgolj | ekonomske implikacije, saj je za izdelek treba | C |
sprejemalcev v okviru posameznega folklornega dogodka, | zgolj | posameznik pa je tudi le izjema).Če so tokrat | C |
stereotipov in šablon, junaki (= literarne osebe) so | zgolj | nosilci fabulativnih funkcij in moralnih ter | C |
IME? Czernija, s pojasnilom, da ju je zavedel | zgolj | sinhroni kriterij, medtem ko Jurij Lotman na | C |
vsaj primerjalno razpravlja, ne da bi obtičal | zgolj | na ravni pismenske kulture, ampak zavestno upošteva | C |
raziskovanju prozne folklore pri Slovencih res | zgolj | strokovne narave ali ni vzrokov zanj iskati | C |
klasifikacije za drugotna, saj vidijo v njih | zgolj | praktični cilj in zunanji pripomoček za zbiranje | C |
kulturah. To je plodna hipoteza, kolikor gre | zgolj | za vprašanje, kako se preproste oblike vsakokrat | C |
klasifikacije ne zadoščata snov in vrsta forme ( | zgolj | ravnina teksta), ampak njena izjava.Npr. povedka | C |
naključno izpuščena," ker da zelo pogosto ustrezata | zgolj | retoriki ali konvenciji.Dejansko, za kulturno | C |
se raziskovalcem ponudi kot "pravljica", je | zgolj | vsebinsko "osiromašena fantastična zgodba", | C |
kot formi. Neobredne pesmi se lahko delijo na | zgolj | péte ali petje ob izrečno ritmičnem premikanju | C |
drži določenih okvirov tradicije. Očitno je | zgolj | ta vidik pred očmi v oceni Nika Kureta, češ | C |
3. Ali je | zgolj | naključje, da se v tej zvezi tudi pojavi pojem | C |
besedilo in melodija nerazvezljiva celota. | Zgolj | filološka ali zgolj muzikološka analiza ne more | C |
melodija nerazvezljiva celota. Zgolj filološka ali | zgolj | muzikološka analiza ne more pokazati niti vsebine | C |
estetski vidik: Pri "slovstvenozgodovinski, | zgolj | 'besedni' obravnavi ljudski pesmi že takó delamo | C |
J. V. Valvasor 1689). "Umetna pesem pa je | zgolj | besedna umetnina, književno dejstvo", a kadar | C |
folklore v kontekstu. Kontekst tu ne pomeni | zgolj | družbenih okoliščin pripovedovanja (kraj, čas | C |
in poudarja, da z njegovega vidika le-ta ni | zgolj | kup reči, ampak proces, komunikativni proces | C |
že zdavnaj govoril o "živi pravljici", resda | zgolj | z vidika teksta, v želji, ohraniti v zapisih | C |
teksture brez škode za folklorni dogodek. To ni | zgolj | lupina, ki le varuje v sredi sladko jedrce. | C |
štejemo več za del slovstvene folklore, ampak je | zgolj | še folklorizem, pa naj ga obravnavamo z vso | C |
umetniškosti, konkretna analiza pa se je ubadala | zgolj | s snovnimi problemi, ki so jih zastavljale variante | C |
dveh razlogov: 1. pri slovstvenozgodovinski | zgolj | "besedni" obravnavi delamo ljudski pesmi že | C |
2. Mnoge naše ljudske pesmi so po svoji | zgolj | besedni strani le skromne estetske cene, zato | C |
bi spet zašli v slepo ulico, če bi vztrajali | zgolj | pri analizi procesa pripovedovanja /petja, saj | C |
Najusodnejši očitek tej orientaciji, ki se zanima | zgolj | za dogodek petja, pripovedovanja v njegovem | C |
reakcija na opredeljevanje slovstvene folklore | zgolj | z vidika besedila in zato njene statične obravnave | C |
definicije slovstvene folklore, ki so zasnovane | zgolj | na besedilih, abstrahiranih iz njihovega stvarnega | C |
pretirano in opredeljevanje slovstvene folklore | zgolj | z vidika procesa prav tako enostransko, ker | C |
obrazec do širšega družbenega okvira. Ali gre | zgolj | za prežitek ali je v njima tudi socialno kritično | C |
si raziskovalec na terenu ne more privoščiti | zgolj | uradnega, da ne rečemo uradniškega razmerja | C |
skušnjava, da bi pričujoča obravnava predstavila | zgolj | kronologijo pogledov na zapisovanje in redakcijo | C |
interniranec Emil Korytko. Pri tem ne gre za | zgolj | "tehnični" premik od osebnega prirejanja k folkloristični | C |
in sporočilnosti besedil. Da se je Prešeren | zgolj | na jezikovno popravljanje najbrž težko privadil | C |
zmožnosti ne primernih šol in je bil navezan na | zgolj | "lastni čut in posluh za jezik in na pravilno | C |
problematiki. Temelj nadaljnjega razmišljanja je, da | zgolj | črno-bela tehnika obravnave ni mogoča, ker je | C |
naj bi bil znanstvenosti na ljubo zapisovalec | zgolj | brezosebni tehnični posredovalec in mrtvi prevodnik | C |
pisano besedo. Zahteva se je nanašala torej | zgolj | na ravnino teksta.Kljub temu se praksa ni kaj | C |
zapisanim in objavljenim besedilom je le na videz | zgolj | tehnično vprašanje.V resnici je zelo pomembno | C |
prevod pač ni zrcalna odslikava originala, ampak | zgolj | približevanje le-temu; na kar vpliva več dejavnikov | C |
storil prvič. To nedvomno priča, da prevajanje ni | zgolj | avtomatsko spreminjanje znamenj, ampak je posebna | C |
Drugi paradoks: sinonimno poimenovanje, da je to | zgolj | tradicija - ustna tradicija - ne pomeni zmeraj | C |
označuje sistem, medtem ko "terminološki izrazi" | zgolj | prosto nepovezanost.Sistem terminološkega izrazja | C |
razpravljanja ustrezno ugotovi, da zanje obstajajo | zgolj | omejene možnosti oblikovanja nasproti umetniškim | C |
obravnavi operiranje s términi, ki se ne nanašajo | zgolj | na slovstveno folkloro, ampak so uporabni tudi | C |
raziskovanju prozne folklore pri Slovencih res | zgolj | strokovne narave ali ni vzrokov zanj iskati | C |
3. Ali je | zgolj | naključje, da se v tej zvezi tudi pojavi pojem | C |
več za njen del, ni več nekaj živega, ampak | zgolj | še folklorizem = ponaredek, simulacija. Prizadevanj | C |
že zdavnaj govoril o "živi pravljici", resda | zgolj | z vidika teksta, v želji, ohraniti v zapisih | C |
naj bi bil znanstvenosti na ljubo zapisovalec | zgolj | brezosebni tehnični posredovalec in mrtvi prevodnik | C |
pisano besedo. Zahteva se je nanašala torej | zgolj | na ravnino teksta.Kljub temu se praksa ni kaj | C |
Drugi paradoks: sinonimno poimenovanje, da je to | zgolj | tradicija - ustna tradicija - ne pomeni zmeraj | C |
položaj tukaj, dejstvo, da v Sloveniji nisem | zgolj | iz gospodarskih razlogov.Jaz še posebno, ampak | C |
Indijcih ter neotesanih privržencih nižjih razredov | zgolj | reproducirajo običajno prazno govorico o pogumu | C |
katerega ilustracije pa v veliki meri presegajo | zgolj | propagandne namene. (SLIKE IZ KNJIGE OBLAKI | C |
uspela prepričati, da je do te »poškodbe prišlo | zgolj | po naključju in v nasprotju z njenimi čustvi | C |
ki so minimalno pravno ureditev potrebovale | zgolj | za zaščito velikega kapitala.V praksi torej | C |
ki apokaliptičnega jezika niso uporabljali | zgolj | iz stilnih razlogov.Dramatičnost apokaliptične | C |
acionalnega interesa. Ali točneje, nagovarjali so ga | zgolj | posredno in še to s predpostavko, da so pisci | C |
Herodota, ki jim je sicer očital, da pišejo | zgolj | to, kar je poslušalstvu prijetno, ne pa resnice | C |
domov. Čemu bi še dalje/ tu brez hvale kopičil | zgolj | tebi blago in obilje?«(Il. 1,163‐171) | C |
Theokrasía è Theogonía),[53] ki je ohranjeno | zgolj | v bornih fragmentih, je Ferekid razvil zapleteno | C |
za njim ‐ presojal z merili sodobnosti in jo | zgolj | skušal očistiti pretirane čudežnosti.Iz njegovega | C |
saj so se dolgo omejevali na to, da so skušali | zgolj | racionalizirati epsko izročilo in ga s pomočjo | C |
in vzbujanju užitka. O njej lahko v glavnem | zgolj | sklepamo, saj so dela, ki naj bi sodila v to | C |
tradicijo poučevanja v Izokratovi šoli ni šlo | zgolj | za izgrajevanje govorniških sposobnosti, vendar | C |
kritiziral, deloma neupravičeno. Timaj ni pisal | zgolj | o grškem zahodu, temveč o celi Italiji in tudi | C |
spisu Kako je treba pisati zgodovino omenja | zgolj | Herodota, Tukidida in Ksenofonta kot avtorje | C |
tedaj, ko se v njih ni nič dogajalo, zato je | zgolj | dodal: »v tistem času je v Kumah vladal mir | C |
izčrpnejše. Od njegove Zgodovine je ohranjenih | zgolj | 19 fragmentov (F 5‐23), ki so zvečine kratki | C |
raztrgana in nedosledna. Morebiti mi poočita, da | zgolj | zavoljo pripovednega učinka najprej pišem o | C |
Antiohom;[258] ‐ od knjig 22‐29 so ohranjeni | zgolj | skopi ekscerpti; opisujejo dogodke v letih 188 | C |
prekinjal z zastranitvami, ki bi bile bralcu | zgolj | v zabavo, temveč imajo te zastranitve močan | C |
), rimski svečeniki; ti anali so bili sprva | zgolj | koledarji (fasti), na katerih so pontifiki | C |
najpomembnejših uradnikov v tekočem letu, poleg tega pa so | zgolj | sumarno beležili tudi pomembnejše dogodke, opremljene | C |
materije, ki jo obdeluje; analist pa je dogodke | zgolj | povzemal, včasih celo povsem nekritično, in | C |
so vnosi za posamezno leto včasih vsebovali | zgolj | imena uradnikov, in vrzeli, ki so v njem zevale | C |
imenujejo ephemerída. Meni pa se ne zdi dovolj | zgolj | sporočati, kaj se je dogajalo, temveč želim | C |
kakih 130 fragmentov, kaže, da Sizena ni bil | zgolj | analist; prva knjiga je namreč vsebovala sumarni | C |
so, kot ugotavlja Cicero, pisali suhoparno in | zgolj | povzemali dogodke, mlajši pisci pa so vse preveč | C |
drugim jasno kaže Katonov odnos do grštva, ki ni | zgolj | trdovraten odpor.V odlomku, ohranjenem pri Pliniju | C |
brez vsakega humanizma gleda Katon na človeka | zgolj | kot na delavca, ki mora zemljo in vse, kar je | C |
leta 170. Delo je žal izgubljeno in ohranjeno | zgolj | v skopih fragmentih, ki pa vendar dajejo jasno | C |
zgodovinopiscev, Katonovih sodobnikov. Katonu ni šlo | zgolj | za kronistični prikaz dogodkov, temveč že pregled | C |
le obžalujemo lahko, da se je delo ohranilo | zgolj | v fragmentih.Delo je bilo bogata zakladnica | C |
latinščini, je že v zatonu, izjemo predstavlja | zgolj | Amijan Marcelin, ki pa je bil, zanimivo, po | C |
zgodovinarja niso ohranjena, v tem smislu je relevantna | zgolj | njihova kritika predhodnikov.Za probleme pisanja | C |
in 4. stoletja pr. Kr. Zanj ni bil pomemben | zgolj | stil, temveč tudi filozofska vsebina, predvsem | C |
in grško štetje. Ni se mi namreč zdelo dovolj | zgolj | napisati, kakor je napravil Polibij iz Megalopole | C |
sijaja. Lotil se namreč ni pisanja zgodovine | zgolj | enega samega mesta ali enega samega ljudstva | C |
Sodil je, da je moč na prvi način[380] ustvariti | zgolj | skromen in bled zgodovinopisni izdelek, ki bralcu | C |
in Prokopija. Zgodovinar le redko uporablja | zgolj | en vir, Apijan, ki je bil zelo načitan, jih | C |
vrste okrasno krinko, pri čemer bi mu pripisali | zgolj | uporabo nekega drugorazrednega pisca, iz katerega | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |