zelo (301-400)

negotov, plah pogled pa kakor zelo pazljiva in	zelo	skromna ugotovitev, da sta njuni usodi pač sorodni	A
inozemke, ki so se naučile italijanščine, si misli,	zelo	pazljive in zelo marljive inozemke; pa je tudi	A
naučile italijanščine, si misli, zelo pazljive in	zelo	marljive inozemke; pa je tudi zaradi te počasne	A
»No, kaj?« In gleda čez mizo kakor čuk z	zelo	visokega kolca. »Nič,« reče.	A
Nekega večera sedim v gostilni. Že dolgo tega,	zelo	dolgo, še pred svetovno vojsko.Nu, sedim; zraven	A
zastrmi v črno steno stranišča in komaj čez	zelo	dolgo opazi na črnem železu napis s kredo:	A
In tisti klicaj na koncu stavka. In zdi se mu	zelo	smešen, tisti klicaj, takó narejen iz dveh črt	A
mimogrede ustavil, da bi mama ne pomišljala;	zelo	pomembno je, da odgovori brez preudarka, iz	A
mize, ki je sredi sobe. »Viš, naš Franc mu je	zelo	podoben!« »Naš Franc?« »Franc, ki spi pri nas	A
A prej je bila tudi rekla: »Naš Franc mu je	zelo	podoben.« A je tudi rekla: »Vendar je drugačen	A
sergente zdaj morebiti misli, da se mu posmehuje,	zelo	je vajen tega.A Maks si ta hip ne bi rekel,	A
reporter v tržaškem Piccolu, da je Ljubljana	zelo	zanimivo mesto, ker je, sorazmerno seveda, druga	A
laktih in vzdignil glavo; takó so se vzdignile	zelo	odprte, plašne in srepe oči.A hitro se je scela	A
zgostil v pritajeno pazljivost okoli majhnega zrna	zelo	drobne resnice. »Koliko je ura?« je spet vprašal	A
novo povodenj besed. Lahko, da se je zmotil,	zelo	lahko.A kaj, temu je razrvanost načela jedro	A
kam bo šel, parnik, a, mama?’ �leč, dragi,	zelo	daleč,’ pravi.A tedaj zavije z obrežja na ulico	A
krivdo, a ko jo bodo odkrili, bo spet isto. A	zelo	ti je všeč tisti mir in voda in vino, ki curljata	A
Zlato obrobljene naočnike ima in meden glas.	Zelo	lepo je vse urejeno v njegovi sobi in videti	A
Lahko bi me prej slišal.« je rekel Messina. »	Zelo	spretno ste se približali,« je rekel Maks.»Vi	A
Čakaj, figlio di puttana, ti sistemo io!«	Zelo	daleč sem od tvojih ukradenih plaht, si misli	A
je molčal in si mislil, da je takšna tolažba	zelo	rahla, a da je vendar prav, da jo čuti. »Izostati	A
Maks mu je ponudil cigareto in prižgal obema. »	Zelo	podobno pot sem prehodil,« je rekel.»In sprva	A
grel vodo za premrzla telesa, bi bil vendar še	zelo	velik užitek, ki ga zdaj nudi mokra toplota	A
nič več ne pomenijo, ker razklepa njihova usta	zelo	počasen ritem; ko da vlečejo zrak skozi vso	A
zagrinja barako s krematorijem. In prav takó	zelo	daleč in zelo nizko spodaj v dolini bela zastava	A
barako s krematorijem. In prav takó zelo daleč in	zelo	nizko spodaj v dolini bela zastava z rdečim	A
Potem še ena. In lezejo	zelo	počasi kakor v sprevodu trudnih delavcev, ki	A
koleno. Prav, če boli, si je mislil bolničar,	zelo	prav, in segel je po kirurškem nožiču in ga	A
svojim sinjim kimonom. Ob sinji barvi pride seve	zelo	do izraza črnina las, ob teh pa prosojnost belega	A
Posebno ženske. In si misli, da je bila	zelo	ljubezniva z njim, ko so ji rekli, da je bil	A
da vidim gospo, ki mi je davi telefonirala.	Zelo	ji je podobna.In ves čas se ta vtis noče umakniti	A
V hiši je bil zmeraj kakšen ilegalec.	Zelo	nespametno bi bilo, če bi ji odrekla. Nisem	A
davi mi telefonira gospa iz hiše nasproti.	Zelo	je podobna tistile tam v kotu.‚Služkinjo mislim	A
pomečkala cigareto, počasi in zbrano, ko da je	zelo	velikega pomena, če je bo pravilno zmečkala	A
Nič več. In to	zelo	rahlo.Nato pa nepričakovano prenos na podobo	A
In hkrati menda razklana. Da,	zelo	verjetno bi bila tudi takšna.In morda tudi pikra	A
Ona pa spet opleta z rokama pred njim.	Zelo	mora biti na suhem z denarjem, da se mu takó	A
ustvariti intimnega, odmišljenega ozračja, on pa	zelo	rad sanja.Kaj, Momi?	A
Včeraj. Ampak ali veš, da imaš	zelo	lepo dlako?Veš to?	A
Zakaj bi tajila. Da,	zelo	všeč.In tudi jaz sem bila njemu pogodu.	A
obrazom. Nisva znala več biti samo fant in deklè;	zelo	mučno uganko sva reševala. Takó je prišel snočnji	A
mi je takó ali takó, brez suknje ali z njo,	zelo	všeč, da se morava na kak način rešiti nesvobode	A
Skoraj da se mi zdite neresnični,’ pravi.« »	Zelo	prav je imel.« »Nehaj!« je siknila.	A
Mislil sem na vse mogoče, na dosti grdega in na	zelo	malo lepega, ki nam ga je zgodovina dodelila	A
precéj nejasni in zapleteni. A mi tržaški ljudje	zelo	dobro vemo za to presenečenje ob melodiji slovenske	A
to njegovo na videz neprizadeto, a v resnici	zelo	prizadeto prizadevanje.Ko prah ji je vse to	A
»Nič ne skrbi.	Zelo	imenitna reč bo.« »Potem adijo.«	A
možu v uniformi. Telo, ki leži na sredi, pa je	zelo	ozka in dolga sipa, vsa črna in mokra zaradi	A
razigrano zaupal, da jo je iskal. Pri tem pa bi bil	zelo	veder v glasu, ko da je našel srečo, ker bo	A
je popilo tudi te zvoke, tako da so se zdeli	zelo	oddaljeni, kakor da bi bila avtomobilska cesta	A
se je prestopila in rekla: »Mirko!« »Sem se	zelo	spremenil, kaj?« »Nu ja, vsi smo se spremenili	A
zmeraj isti, zmeraj pesnik, a postaral se je,	zelo	se je postaral.« Pobrisala je belo, nepobarvano	A
v kozici bova imeli, sami sva z Luciano, vse	zelo	preprosto, veste, samo grižljaj po domače.«	A
se takrat zaveda, da je brezdomec, da mu je	zelo	prav, če se pomeša med nepoznane ljudi in je	A
Toliko pa že razumem, gospod arhitekt!« »Prav,	zelo	prav, če razumete.Zato bi bilo lepo, ko bi povedali	A
stoletju? Ne, vidite, draga gospodična, stvar je	zelo	preprosta: Vi povabite nas, naj pridemo občudovat	A
moje mnenje o neki zamisli.« »Pomeni, da te	zelo	ceni!« »Morebiti.	A
za žveplenke! Škatlice, pokrite z rdečim in	zelo	ogoljenim žametom.In kakor da že čuti tisti	A
obraz, njegov pogled pa je postal nepremičen.	Zelo	strašna mora biti tista stvar, ki je tako ujela	A
od zdavnaj pozna tiste žulje, ki so vzbokline	zelo	starega in dragocenega pergamenta.In občutek	A
Ne, tega ni bilo treba, si je rekel. To je	zelo	podobno malenkostnemu maščevanju, je pomislil	A
roka se je rahlo premaknila v njegovi kakor	zelo	občutljiv števec, ki zaznamuje tudi najbolj	A
izpod čela, kakor da hoče jasneje določiti obema	zelo	preprost in uvideven razlog, zakaj naj se vrneta	A
gardskih nasadov, pomaranče pa so najbrž prišle od	zelo	daleč,« je vedro, skoraj kakor sam sebi zamišljeno	A
jih je sprejela kakor modro svetlobo in šele	zelo	od daleč in samo v odmevu kakor posledico preprostega	A
in oglušila ljudi, da se jim zdaj s svobodo	zelo	počasi vrača vid in sluh in tip. »Pa si rekel	A
prosil,« je potem zaupljivo rekel. »Če morem,	zelo	rad.« »Ne bi hotel, da bi zamerili.	A
glasove, tako da mož skorajda ni bil resničen.	Zelo	resničen je, si je rekel in se v zadregi ozrl	A
Žena se je nasmehnila. »	Zelo	rad imam gorečke,« je rekel strojnik, ne da	A
ona sunkovito žmikala nogavico, kot da se ji	zelo	mudi. Obrnil se je in odšel.	A
»Ne vem, če razumeš. A	zelo	mučna stvar je,« je suho rekel. Luciana je rahlo	A
tovornjaki, ki izginejo vanje, se ti zdijo igračke.	Zelo	mikavno, kaj?In z jezera, s krova obsončenega	A
moči, o prihodnosti delavcev. O, bi bilo seveda	zelo	lepo, če bi se uresničilo.A življenje je zmeraj	A
je primerjanje diktatorja s spako krivično?	Zelo	mogoče je, da je takó skušala rešiti idol svoje	A
vsa prozorna, k meni pa so prihajale počasi,	zelo	počasi, debele ustnice.‚Poljubi me!’ je šepnilo	A
tekla tja in ga vrgla v jezero. Potem me je	zelo	zeblo, in ko sem tekla gor po stopnicah, sem	A
majhen gradič.« Molčal je, čez čas pa je rekel: »	Zelo	prav, da sva nehoté prišla ravno sèm,« je rekel	A
je rekla: »A ti boš ostal zmeraj potepuh.« »	Zelo	verjetno.« »Hgm.« »Kako veš?«	A
njim. In v tem primeru je človeška nepopolnost	zelo	koristna: kajti če bi iznašli napravo, s katero	A
sto drvarjev. Na to svojo preteklost je bil	zelo	ponosen.Ko je prišel prvič v Ljubljano in se	A
poslušali razlage strica Ivančka. Ta Ivanček je bil	zelo	zabaven, venomer je zvijal cigarete iz dobrega	A
A šele kasneje. V začetku je bilo vse	zelo	preprosto in kar lepo. Postavila sta	A
v resnici prežet s humanizmom; da je napisal	zelo	malo, a da je njegovo pisanje kulturno, dokaj	A
bilo davi, ko se je zbudil. Zbudil se je bil	zelo	zgodaj in zbudil se je bil z muko, z nekakšno	A
ta hip vso njegovo pozornost pritegnila res	zelo	dolga in zelo tenka gola roka, ki se je kakor	A
njegovo pozornost pritegnila res zelo dolga in	zelo	tenka gola roka, ki se je kakor počrnelo in	A
pogovarjal z njo, je šele zdaj opazil, da je bila	zelo	visoka in obilna ženska, ki bi svojega suhega	A
Seveda!« je prikimal Peter Majcen, ki se je	zelo	bal, da ga bo zdaj žena zagnjavila do konca	A
»Res sem grd!... In prav res sem	zelo	čuden!Tudi moja glava je brezdanji prepad; iz	A
Noge so ga kar same nesle. In to mu je bilo	zelo	všeč. »Ha, tista s koso je še daleč	A
prihajali od daleč; bili so komaj slišni, toda	zelo	jasni in prodorni. »Trobenta je!« se	A
»No, včasih je že tako!...	Zelo	znana, žalostna, otožna narodna pesem...In zvok	A
z neba. Bila je visoka in polna, hkrati pa	zelo	vitka. Oblečena je bila v zeleno krilo in črno	A
a se je takoj premislil, da bi bilo to zdaj	zelo	nerodno. »Drugič, drugič!...« je sklenil	A
ta, da tam ne raste gaber, temveč star bezeg,	zelo	star in nenavadno čokat bezeg.In pod bezgom	A
Temnikarju povedal, kako rad ga ima in kako	zelo	ga bo pogrešal, toda preden je rekel besedo	A
Peter Majcen je gledal po dolini, ki je bila	zelo	široka.O, najmanj desetkrat širša od Temnikarjeve	A
Ciko je imel najrajši. Bila je res lepa in tudi	zelo	prikupna. Imela pa je to napako, da se ni hotela	A
Veš, o svojih pretepih pa sem zmeraj govoril	zelo	živo.In ne samo govoril, tudi pokazal sem marsikaj	A
čeladah. In nato se je nad čeladami zazibala	zelo	drobna glava v domobranski čepici.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani