zelo (501-600)

potujočega kramarčka. Če je zbadal, je zbadal	zelo	previdno in samo takšne sirotnike, ki res niso	A
- Že dolgo, Andrejček, že dolgo.	Zelo	sem daljnoviden. Nemara tudi zaradi tobaka.	A
veselje! - je rekla s tistim svojim posebnim,	zelo	mehkim, a vendar ne prosečim glasom, ki je pobu	A
ne prosečim glasom, ki je pobu zmeraj segel	zelo	globoko.Še globlje pa so mu zdaj segle zadnje	A
res Furlan in res ni bil slab človek. Bil je	zelo	visok, zelo suh, kakih petdeset let star mož	A
in res ni bil slab človek. Bil je zelo visok,	zelo	suh, kakih petdeset let star mož.Sedel je v	A
križastih volnenih dokolenkah in velikanskih,	zelo	izhojenih in blatnih nizkih čevljih.Oblečen	A
besede položil pred poba. Za njim je prisopihal	zelo	nizek in nenavadno zavaljen profesor.Na njem	A
49 . / . / glasom. Pameti ni bil slabe, toda	zelo	počasne.Če je moral kaj premisliti, je pritisnil	A
nikdar o tem. Zdaj je bilo tisto dekletce	zelo	brhko, zelo okroglo, zelo veselo in živahno	A
tem. Zdaj je bilo tisto dekletce zelo brhko,	zelo	okroglo, zelo veselo in živahno dekle.Brika	A
bilo tisto dekletce zelo brhko, zelo okroglo,	zelo	veselo in živahno dekle.Brika je bila stara	A
jase zarasle Obrekarjeve senožeti. Tam je bilo	zelo	lepo. - Če srečno opravim izpite, bi	A
vstanem in pojdem. Jutro je bilo svetlo, toda	zelo	tiho.Samo pes Smukač je večkrat zalajal in nato	A
vprašal. In tisti hip me je prešinilo, da sem res	zelo	nesrečen. - Ne, - je odkimala.	A
gledal, kako so njene bele roke naglo, toda	zelo	rahlo grabile češnje, in še preden sem se dobro	A
bistro vodo ter si bridko očital, da sem zagrešil	zelo	grdo dejanje. In tisti neprijetni, zoprni	A
zadonela pesem »Slovan, na dan!«. To pesem je mama	zelo	rada pela.Pela jo je še preteklo zimo, ko se	A
naročje, ostala dva pa sta drobila ob njem. Šli so	zelo	počasi, a vendar so se naglo bližali.Ko so prišli	A
umaknili. Od tistega trenutka se je vse odvijalo	zelo	naglo, brez ukazov, brez besed, po nekem čudnem	A
med košatimi jablanami po vrtu. Pomikal se je	zelo	počasi, a vendar je črna krsta kaj kmalu izginila	A
sta se mi umaknila. Čeprav sem imel Trnarja	zelo	rad, mi ni bilo všeč, ker je ostal pri meni	A
pri nas. Razumljivo je, da je bil Trnar tudi	zelo	tenkočuten. Zdaj je prav dobro čutil, da mi	A
počasi zaprl vrata za sabo. V veži je bilo	zelo	mračno.Oddahnil sem se, ker sem bil spet sam	A
- Tako. Vi imate hudo kri, pa ste	zelo	dober človek, Lužnikov Martin ima tudi hudo	A
Martin ima tudi hudo kri, kakor pravijo, pa je	zelo	slab človek. - Kdo pa ti je rekel, da	A
trapa! - Rekla je, da je vaša prva žena imela	zelo	vročo kri, tako vročo, da je od krvi kar zgorela	A
sem še bosopet hodil v ljudsko šolo, sem se	zelo	rad pritihotapil za njim, mu neslišno sledil	A
Hodila sva molče. Dopoldne je bilo	zelo	svetlo in tiho, samo samokolnica je rezko cvilila	A
so do neba in bili skoraj črni. Nebo je bilo	zelo	modro in brez oblaka.Samo stari, širokopleči	A
In ni se nasmehnil. Bil je	zelo	resen, skoraj mrk. - Dober dan, - sem	A
Da bi tam uganjali veleizdajo! - je brigadir	zelo	ostro vzdignil glas.In spet nisem vedel, ali	A
se je od strani ozrl v karabinjerja in nato	zelo	glasno rekel očetu: - Vendar pa lahko	A
in se pritisnila k meni. Njena roka je bila	zelo	topla, potna in drhteča, ali pa se je samo meni	A
skozi krone dreves zamaknila v nebo. Bilo mi je	zelo	neprijetno: prvič, ker sem bil takrat pod policijskim	A
soncu. Ob tej uri se je ta prelestna pokrajina	zelo	naglo spreminjala.Kar vidno je izgubljala jasne	A
Ded se je hudo namršil, a tudi meni je bilo	zelo	neprijetno pri duši. Pri Vojnacu, ki	A
varuhi ali device ali kaj. Justina je bila	zelo	redkobesedna in plaha - »nesrečni otrok«, kakor	A
nemarna, sitna in, kakor se mi je zdelo, tudi	zelo	zlobna starka.Brez oddiha je godrnjala, sikala	A
prikrevsal tudi stari Vojnac, droban in neznaten, a	zelo	prikupen možiček.Podoben je bil opešanemu, že	A
je včasih govoril ded, ki je tega razbojnika	zelo	pogosto zamenjaval z Garibaldijem, in »Črna	A
najbolj mikala, ker je bila v črno platno vezana,	zelo	debela knjiga z risbami.Takoj sem začel listati	A
pritrdil. Katra si je obrisala solze in nato	zelo	važno povedala: - Novo knjigo sem kupila	A
režali, žvižgali in kričali. Mama se je držala	zelo	strogo, gledala je predse in mi nekajkrat strogo	A
užaljen in jezen hkrati. Prav zato sem bil tudi	zelo	hvaležen Tasiću in Kojiću, ki sta se zadrla	A
jelševju ob potoku Skopičniku. Mama je bila	zelo	resna in celo žalostna.Vedel sem, da mi ne bi	A
kakor včasih. Premikala se je počasneje in	zelo	previdno, kakor bi se bala, da se bo kam zadela	A
eno samo težko sivino, ki je takoj zdrknila	zelo	nizko ter se razklala - in začelo se je jesensko	A
Kam ? ... - je začudeno in	zelo	zaskrbljeno vprašala mama. - Kdo neki	A
huda, pa ni!« Vendar sta oba orožnika sedla	zelo	previdno in mirno obsedela.Še jaz sem opazil	A
podpreti in mu položiti blazino pod hrbet. Bil je	zelo	dolg in tenak.S tresočo se roko je počasi dvigal	A
priletna Bosanca Tasić in Kikić, ki sta bila	zelo	domača z dedom, krivonosi in zlatozobi Jakob	A
prebelil dedovo sobo in se naselil v njej. Bil je	zelo	prijeten starček zlatega srca in nam je rad	A
- Kadetko. Tona je bila	zelo	pobožna, blaga ženica.Vse življenje je služila	A
obraz ter bolj in bolj razločno videl, kako	zelo	se je postaral.Ko je bil kake tri metre od brega	A
je na samo semanjo nedeljo. Take nedelje so	zelo	pripravne za razne obračune.Božena ti pride	A
Vranjekom. Zdaj živim na drugi strani, pa mi je	zelo	od rok.Veš kaj,«	A
ob pamet!« je zavreščala teta in jo pogledala	zelo	resno. »Seveda greva,«	A
koče in kadil. Otrokom se je zdelo, da kadi že	zelo	dolgo.Bilo je nedeljsko popoldne.	A
rodil grajskemu ječarju, da je bilo očetu zato	zelo	nerodno, da ne rečemo naravnost sramotno.	A
še dve leti. Ta povest je Martina Jakončiča	zelo	ganila.Gledal je v mizo in komaj zadrževal solze	A
k ženici in ko ji je zadeval košaro, je bil	zelo	neroden. »No, ali bo kaj ali ne,«	A
zabava, samo zabava, kratki čas. Živali imam	zelo	rad, polne kletke jih imam doma.In vse to vam	A
Nesreča ne spi. Stara hiša je bila,	zelo	stara, veliko strank je stanovalo v njej, pa	A
Cestarja, ampak Cestar se je držal zadnje čase	zelo	strogo, posebno od tistih dni, ko se je uradno	A
vratovih njiv in se zadovoljno, navidez sicer	zelo	brezbrižno, ozirali po mastnih brazdah, ki so	A
bil med prvimi, čeprav se ni veliko učil in	zelo	redki so bili dnevi, da je napisal domače naloge	A
bil precej ginjen nad svojo lastno usodo, v	zelo	črnih barvah popisal svoje življenje na kmetih	A
In ona je bila tega kajpak vesela, pa tudi	zelo	rada me je imela, saj sem bil vendar postaven	A
kazala jih je veliko več. Oblečena je bila	zelo	slabo: svetel poleten plašč, bele zapackane	A
o vsem in si je očital, da se je pravzaprav	zelo	malo menil zanjo. Ko ji je bilo trinajst let	A
svoj zamaščeni klobuk na trebuh in kdo ve zakaj	zelo	spoštljivo gledal starega Hlipa, ki mu je drgetala	A
najmanjša njihova kretnja. Fašisti so gibčno in	zelo	naglo smukali drug mimo drugega, nato pa so	A
velikani; ti ljudje pa so bili pritlikavi ter so	zelo	smešno poskakovali in vpili z ženskimi glasovi	A
ker odgovora ni bilo, je najmanjši med njimi,	zelo	suhljato in bledo človeče s kratkimi nogami	A
Zamorka so ji rekli, revi. Saj je bila res	zelo	temne kože, zasvedranih črnih las, ploščatega	A
je Zamorka zdela preveč umazana. O, imel je	zelo	tenak nos, kar se tiče umazanije in smradu.	A
njim. Pogladil se je po nosu, se odkrehnil in	zelo	prijazno rekel: »Če bo vse prav, boš	A
a vse je bilo bob ob steno. Bil je trmast in	zelo	starokopiten mož. Zmeraj je ponavljal eno in	A
»Seveda je imeniten!	Zelo	imeniten je!« rečem in se trudim, da bi moj	A
Andrejček, ki je bil nekaj let starejši od mene in	zelo	spretnih rok.Stekel sem ponj in ga pokazal mami	A
»Ah, nič!« je sitno zanergal oče. »	Zelo	grdo tolče!« »Seveda grdo!« je pritrdila	A
« pritrjuje klopotec na tepki. Tepka pa je	zelo	visoka, neznansko visoka. Vzdiguje se med hišo	A
»Zakaj pa ne?« sem začudeno vprašal. »Res	zelo	grdo razbija po tisti počeni kosi!«	A
stvar, in nato mrtvo obležal. Zdel se mi je	zelo	grd in oduren, čeprav je bil lepo izdelan iz	A
ob kamen, toda moje uho je nenadoma zaslišalo	zelo	glasno, votlo klopotanje: »Klop - klop	A
cigareto ter spet prisluhnil pogovoru. Poslušal sem	zelo	napeto, toda pogovor se je kljub temu bolj in	A
da je spričo nje vse naše besedno mojstrstvo	zelo	majhno,« sem rekel. Napotil sem se proti	A
vzkliknila Temnikarica. Matic je počasi in	zelo	previdno položil lonec na skrinjo.S hrbtom roke	A
po bradi, ki je bila res poraščena z redkimi,	zelo	dolgimi in trdimi ščetinami. »Boš že	A
nerojenega prinesla iz Egipta, kjer je služila pri	zelo	veliki gospodi, kakor je trdila njena mati.	A
nizko čelo. Njegove oči pa so bile modre in	zelo	velike, zato so se ženske obrnile k Lužnici	A
« Hotejec je pomolčal, nato pa je resno in	zelo	odločno rekel: »Pa si od danes naprej	A
lotil jedi. Pograbil je žlico, toda jedel je	zelo	nerodno, ker se zaradi sončnice pod vratom ni	A
in celo nekoliko krvavo. Maticu se je zdelo	zelo	čudno, zato je precej dolgo mežikal vanj.Nato	A
Zdaj si pameten. In žganje je	zelo	dobro za tako velike rane.« »Za velike	A
oči. Dolgo je ležal nepremično, samo dihal je	zelo	glasno. Nato pa ga je začela stresati taka mrzlica	A
pot zanesla po Idrijski dolini, je imel Matija	zelo	v čislih.Nosila sta pisane telovnike, kadila	A
KOSMAČ . / . \/ . / Na to svojo ženitev je bil	zelo	ponosen.Hodil je po vasi kakor petelin po gnoju	A
in prosvetno društvo je ustanovil. Da me je	zelo	vesel, pravi.Od mene ne zahteva nič, ker ve	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani