Nato je začel odvetnik govoriti o predmetu pravde samem. Način, v katerem je govoril o osebah, ki so bile Anici drage, o rečeh, ki so bile skoro njena tajnost, vsa ona radovednost, kakšno da je bilo razmerje njeno do moža, in da bi li mogla prinesti gotovih dokazov, da je delal mož oporoko pod vplivom sumničenj ali vsaj v nepopolni lasti lastnega premisleka, je Anico zelo razburila, in skoro sram je je bilo pred seboj in odvetnikom. Zmešala se je, dala sedaj ta odgovor, zdaj zopet preklicala eno in trdila drugo.