Zdaj zopet, ko je bila Anica že obupala, je dejal, da stvar vendar ne bo brez uspeha, nekaj ugodnosti bi mogla Anica vendarle izsiliti iz Katre. Sicer je jasno, da ima Anica prav, da je pa stvari težko do živega, da je način, kako uveljaviti zahteve Aničine, zelo težaven, da bo storil, kar se da storiti; seveda gotov uspeha še ni, ker ne ve, kako je Katra svojega odvetnika obvestila, in da ima Katra zakon za seboj. To in drugo je govoril odvetnik, vmes vprašal zdaj to, zdaj drugo, zapisal si tu pa tam kaj in se končno dvignil, češ, da je treba tvegati in čakati.