zdelo (101-200)

septembrskih žarkih, in zavoljo česar, se je	zdelo,	bodo tudi planine vsenaokoli zdaj zdaj začele	A
ki je stopil v mojo sobo z brisačo v roki.	Zdelo	se mi je krivično, da na to mislim, a vendar	A
eflektorja nad secirno mizo. Takó se je vsaj človeku	zdelo,	ker čeprav je bilo petindvajset ali trideset	A
nejasna, nerazločna, zgoščena prešernost, a	zdelo	se je, da z njo rešuje za ves transport košček	A
celó to, da se je poleti kdaj za barako sončil;	zdelo	se nam je, da se posmehuje usihajočim telesom	A
dnevni svetlobi oddaljil in privzdignil, da se je	zdelo,	kakor da se je potresno bobnenje preneslo na	A
resnica, da je bila še živa upornost, ki se je	zdelo,	da je že zdavnaj zamrla, ta resnica je bila	A
oči upravičeno odbile. Ali pa se mi je samó	zdelo,	da me njegova zlomljena mladost obtožuje, ker	A
nekaj slovanskega fatalizma; mogoče se mi je	zdelo,	da se z Vasko zadosti okuživa, že ko nadevava	A
ozračje nasičeno z razpadom, se je vendarle	zdelo,	da se skuša narava skrivoma in tipaje izmuzniti	A
vrati in odvihral, meni pa se je za trenutek	zdelo,	da sem v planinski koči, ki je obdana od snega	A
tudi esesovca sta čutila spremembo v ozračju;	zdelo	se je, da v tihi toploti njuna obraza razpadata	A
se ustavil pri oknu in jih opazoval, se mi je	zdelo,	da se njihovih gibov drži nekakšna potepuška	A
A je šel. In	zdelo	se mi je krivično, ker sem bil nekako prepričan	A
poskusil rešiti nekoga, ki bo, takó se mu je	zdelo,	svojemu rodu morebiti koristil.Ne vem, kdo je	A
seveda, in kdove koga je odganjal, a meni se je	zdelo,	da me je v snu razbral in videl, kakó se z lončkom	A
.. stran 175 . \/ Miren je bil, Mladen, in	zdelo	se je, kakor da potrpežljivo čaka na izid operacije	A
pljučnica. Tedaj sem pogledal Mladena in se mi je	zdelo,	da je potolažen, ker ga ne boli, videti pa tudi	A
Zatem si je prižgal cigareto. Meni pa se je	zdelo	nespoštljivo, da si jo je z užitkom prižgal	A
Ko pa smo stopili navzdol po rebri, se mi je	zdelo,	da smo tako previdni, ker je ves grič živ, sestavljen	A
samó zavoljo tenke vrečevine. Seveda se nam je	zdelo,	da smo prišli v poznan kraj, ko smo na postaji	A
z vrha top zvok lesenega kladiva, ki, se je	zdelo,	udarja ob debel tram.Temna kupola se je počasi	A
bili z ogoljenimi črepinjami, a vendar se je	zdelo,	da je šlo polagoma skoznje valovanje kakor rahel	A
tiste, ki te sreče niso imeli. Skoraj takó se je	zdelo,	kakor da je kdo sklenil, naj jih ponižanje,	A
Morebiti ni bilo res, ampak se nam je samó	zdelo,	da diši po murkah, vendar smo čutili, da se	A
stal sem na stopnicah v višini našega bloka in	zdelo	se mi je, da so moja vprašanja napisi iz svetlih	A
napolnjen z rižem, beli lonček, in meni se je	zdelo	smešno, če mladi Siegfried misli, da se je mogoče	A
s táko posodico riža, ampak obenem se mi je	zdelo,	da je lonček odsev varljive prikazni.Sedèl sem	A
je vse končalo brez lepote, potem ko se mu je	zdelo,	da je razrešil skrivnost morja kakor igrivo	A
nemirne v kašlju, ki jim je priskočil na pomoč. »	Zdelo	se mi je,« je rekel Maks ko sam sebi. Videti	A
utihnil in privzdignil glavo, takó da se je	zdelo,	da bo pogledal Maksa, a glava je samo odločneje	A
poldrugo uro bo vse odrešeno.« Maksu se je	zdelo,	da bi zdaj kadil, a se je premagal in obdržal	A
grelo v pozlačenih žarkih in zaradi česar, se je	zdelo,	bodo tudi planine vsenaokoli vsak hip začele	A
jih je prehodil stokrat in stokrat, a se mu je	zdelo,	da prvič odkriva mogočna stopnišča mehikanskih	A
bil napolnjen z rižem in njemu se je najprej	zdelo	smešno, če misli mladi Siegfrid, da se je môč	A
predvsem ženske takšno rešitev; pod čast se mi je	zdelo	za moškega, to je. Vse dokler ni tisti dan pisalo	A
močvirje vse naokoli. In brez smisla se mi je	zdelo	takó prazno stanovanje in kar si nisem mogel	A
bilo sprva tvoje mijavkanje všeč, ker se mi je	zdelo	ko zadnji pozdrav gospodarju.A takoj si zamijavkal	A
samo štirinadstropna in nižja od naše, se mi je	zdelo,	da se pretaka sončna svetloba z nasprotne strehe	A
časnikih. In to drago tržaško mesto, se mi je	zdelo,	ni več okrogla past, v katero smo ujeti med	A
cveti pa so bili nenavadno veliki. Človeku se je	zdelo,	da ima gredico nageljnov pred oknom.In od njih	A
nekdanje Enricove duhovitosti. Vračal se je in	zdelo	se mu je, da ga vidi, Enrica, kako kadi pipo	A
upognila nad prtom, potem je držala prt v naročju.	Zdelo	se je, da opazuje gosta, a njene oči so gledale	A
oblakom, skozi sivi mrak, a vendar se je njemu	zdelo,	da dokončno ni nikjer več povojne praznine,	A
Morebiti ne. Morebiti se je njemu samo	zdelo,	da je razumela njegovo začudenje in ga preprosto	A
rahlo premaknila ramo pod njegovim prijemom.	Zdelo	se je, da se bo obrnila, a je dalje gledala	A
ustnic, ki zagovarjajo smrt, ko pa se ti je	zdelo,	da boš prav ob njih pozabil nanjo.V tem primeru	A
Oblaki so bili nizki.	Zdelo	se je, da jih cipresi s svojima konicama zadržujeta	A
blizu in bližina oddaljena. In zdaj se mu je	zdelo,	kakor da poznata tisti mlin od časov, ko ona	A
srebrne, tiste srebrne pa v mlečno bele. Da,	zdelo	se je, da se tam spodaj trte dotikajo vode,	A
ob ti uri domov.« . /\ .. stran 156 . \/ A	zdelo	se je, da odgovarja sam sebi, bolj ponosen kakor	A
pas; gledala je v njegov obraz, a vendar se je	zdelo,	da se je zazrla v strmo skalovje nad cesto.	A
Ustavil se je in od strani pogledal na jezero;	zdelo	se mu je, da mesečina obzirno čaka, kdaj bo	A
Latnika«, je spet slišal vzklik kolesarke, in	zdelo	se mu je, da so s tem dekleta določila kraj	A
In listi so se naglo vrstili. In	zdelo	se mu je, da se vas sama gradi, tako se mu je	A
razločno je bilo slišati harmoniko, a vendar se je	zdelo,	da je blesk jezera izključeval, vpijal njene	A
pripoveduje prijatelj o svoji novi znanki. In	zdelo	se mu je, da nič ne vé o njenem obrazu.Kakor	A
jezero, kjer je parnik zavil okoli rtiča, in	zdelo	se mu je, da se je parnik raztopil v soncu in	A
pomislil. Spet je opazil jezero pred sabo in	zdelo	se mu je, da se je svet premaknil.Tako se premakneta	A
čutil je, da ga zdaj presnavlja in utrjuje. In	zdelo	se mu je, da je po delu zleknjen pred njuno	A
več, bi se morebiti vzdignil... Tako se mu je	zdelo,	kakor da je ostalo nekaj neizgovorjenega med	A
jaz skoraj da nisem slišala njihovega smeha.	Zdelo	se mi je, da se smeje dvorana Mariu, ki se je	A
postelji in svetil nanjo. . /\ .. stran 257 . \/	Zdelo	se mi je, da sveti skozi plahto, a potem je	A
Mirko,« je šepnila in vzdrgetala. Molčal je, a	zdelo	se mu je, da v tisti napetosti zadržuje mogočno	A
zaspala ali ne; vem, da je bila slika na oknu, in	zdelo	se mi je, da je na odru in me kliče, naj pridem	A
a slika je bila kakor živa v mojih rokah, in	zdelo	se mi je, kakor da se bo nekaj vsak trenutek	A
je smehljaj počasi začel zapuščati njene oči;	zdelo	se je, da je prešel na ustnice, ki so od njega	A
Kako?«je vprašal s svojim zamolklim glasom, in	zdelo	se mi je čudno, da ni užaljen ob tem vprašanju	A
precej ostro odbil Peter Majcen, ker se mu je	zdelo,	da je v kmetovem glasu zvenelo zadovoljstvo	A
je Krn nekoliko zabrisal, hkrati pa se mu je	zdelo,	da nekam nemirno poskakuje sem in tja po svojem	A
Odprla je oči in se vprašujoče ozrla okrog sebe.	Zdelo	se ji je, da mora takoj nekaj ukreniti, a ni	A
obstala pri ognjišču, čeprav se ji je še zmeraj	zdelo,	da je nekdo stopil v hišo. Takrat je	A
obronku nad Tihim dolom. Toda vse se mu je	zdelo	nenadoma tiho in tako čudno nepremično, kakor	A
Izpil je do dna.	Zdelo	se mu je, da pije kri svoje kraške zemlje.Zaduhal	A
Domov? In	zdelo	se mu je, da ga po krivici mečejo pod kap.Saj	A
plaščem in sklenil, da bo zaspal. Ko se mu je	zdelo,	da leži že silno dolgo, jepogledal na uro.Videl	A
Počasi se je tudi sam privadil.	Zdelo	se mu ni nič posebnega.Če mu je kaka baba na	A
kamenjem je plenkala voda. To plenkanje se mu je	zdelo	tako prijetno, da so ga zaskelele noge.Spomnil	A
pravzaprav sta oni dve njemu pokazali vrata.	Zdelo	se mu je celo, da Jakob uživa nad to njegovo	A
šla, pa naj se še sama vrne.« In ker se mu je	zdelo,	da je rekel preveč, in bi Jakob utegnil poslati	A
planila k njej, fanta pa sta malo počakala, kajti	zdelo	se jima je, da s prevelikim navdušenjem lahko	A
posuto z mehkim in suhim listjem. Človeku se je	zdelo,	da se sprehaja po veliki prazni cerkvi.Pred	A
bil pridelek še kar nekam dober. Žefu se je	zdelo,	da niso garali zaman.Mučilo ga je samo to, da	A
odpravila po mladiki kakor po mostu k drugemu listu.	Zdelo	se mi je, da je trepetal pred usodo, ki ga je	A
o tem, odgovora nisem našel v svoji pameti.	Zdelo	pa se mi je, da je srce vedelo odgovor, a ga	A
Pismonoša ni niti trenil.	Zdelo	se mu je, da je neka strašna sila potegnila	A
In vsulo se je nanj toliko psovk, da se je	zdelo	policaju najboljše, če se lepo pobere; in jo	A
Kovač se je oziral v nebo in okrog sebe, in	zdelo	se mu je, da take noči še ni videl.	A
na boj. Kovač se je pobral, in ker se mu je	zdelo,	da zdaj ne utegne posebej klicati na pomoč boga	A
njim in si ga ogledoval. Bolj in bolj se mu je	zdelo,	da je res prave župnikove postave.	A
življenje njegove matere Rodice, pa se je tudi njemu	zdelo	lepo in dobro.In bilo mu je res kar dobro in	A
malce preveč radoveden. Morda pa se je orlu	zdelo,	da je malce nemoško govoriti o ljubezni.Morda	A
njiva seveda videti zelo majhna. In kamnu se je	zdelo,	da mora biti topla, mehka in da v njej kaj utriplje	A
Takrat je bila kamnu najbolj všeč.	Zdelo	se mu je, da ga neprestano kliče in vabi.In	A
njive s torbicami v rokah, čisto tiho in mirno.	Zdelo	se jim je, da je res nekam čudno...Ptice so	A
kamenitega prahu. Mati je nemela v divji ples in	zdelo	se ji je, da burja ziblje ves Kras, da ga z	A
prisluškovala pesmi burje, ki je žvižgala v opažih in	zdelo	se ji je, da sliši sinovo simfonijo, sinovo	A
In oči so ji sijale. In	zdelo	se ji je, da tam zunaj cvetejo lepe rdeče rože	A
prsim steklenico in cula jo je tlačila k tlom.	Zdelo	se ji je, da jo vsi tisti obrazi, ki so drveli	A
žalostno in bridko, a hkrati nekam čudno slovesno.	Zdelo	se mi je, da nisem več v današnjem času, temveč	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani