A bolj kakor trezno občudovanje zrelosti in pietetnega ponosa velikega naroda živo čutim, da se mi spet prebuja upor proti načinu, kakó smo še nedavno pri nas zapostavljali tiste, ki so se vrnili iz teh uničevalskih kolonij, še bolj pa tiste, ki te sreče niso imeli. Skoraj takó se je zdelo, kakor da je kdo sklenil, naj jih ponižanje, ki so ga doživeli tukaj, spremlja skozi življenje, naj bo vžgano v njihova čela kakor številke, ki jih imajo naše žene tetovirane v levi laket v spomin na Oswiecim. Zakaj tako?