Takó mu je prikimal v zahvalo in se vrnil v svoj kót z lončkom iz lepenke v roki. Do polovice je bil napolnjen z rižem in njemu se je najprej zdelo smešno, če misli mladi Siegfrid, da se je môč odkupiti s takšno posodico riža, a hkrati se mu je zazdelo, da je tisti lonček odsev varljive prikazni. In sédel je na koc in tiščal z dlanmi toplo lepenko, ki se je mehko vdajala, ko da je krotko pripravljena sprejeti od njegovih rok kakršnokoli obliko.