zato (601-700)

ker ni še ura prihoda njihovega vlaka; pa tudi	zato,	ker jim je sonce razbelilo glave kakor kamne	A
dlanmi po zidu. Cesta se zelo malo vzpenja,	zato	je mreža tračnic skoraj pri roki.Še bolj pri	A
zdaj Bruno, Aldo in Sergij; drugi so premajhni,	zato	gledajo skozi železne palice, a jim je, ko da	A
»To je zaradi sonca,« je rekel Aldo. »Pa	zato,	ker ste mevže!« je rekel Bruno. Sergij je stisnil	A
upirajo, a morajo vendar iti. Zadnji je Sergij,	zato	je Lojzek zraven njega. »Kaj ne gremo po premog	A
premoga, vse vagone z vsem premogom. A je samo	zato,	ker vsak hip lahko od kod prištorklja stražnik	A
obenem sliši škripanje pod vagonom in tisti krik.	Zato	proseče pogleda Bruna, potem še Alda, a onadva	A
ko moli na klečalniku, in morebiti je tudi	zato	takó strog, ker tržaško mesto ni več pod oblastjo	A
Kdo ve. In prav	zato	morda hoče ponosno umreti, kakor sta se veličastno	A
klečanja in molitvic vsak večer, ampak bolj	zato,	ker v tistem mraku ni dvajsetletno dekle kakor	A
je skrivnostna zarota med njimi in njo. Morda	zato,	ker je vsa čudna ob tistem stricu.Morda zato	A
zato, ker je vsa čudna ob tistem stricu. Morda	zato,	ker ne vejo, zakaj je on jezen na takó dobro	A
medtem ko je njihov prostor podoben kleti;	zato	so presrečni, da lahko pridejo k nji.Skoraj	A
drv in oni so bili naredili votlino v kupu,	zato	da bodo živeli kakor Robinzon in ne bodo več	A
sobo jih je peljala, ker ni bilo strica, in	zato	je odprla na stežaj oknice in posadila Evko	A
rožnata jopica z amputiranimi rokavi. A prav	zato,	ker so molčali, so potem še bolj razločno slišali	A
ploščicah, ki so pokrivale tla. Pri njih je cement,	zato	se radi igrajo v beli kuhinji, ki je vsa polna	A
naj bi oni vse to razumeli. Ali niso otroci,	zato	da se igrajo?Ali niso majhni, zato da hodijo	A
otroci, zato da se igrajo? Ali niso majhni,	zato	da hodijo v šolo in se učijo o iglastem drevju	A
. /\ .. stran 75 . \/ pere in lika. In vse	zato,	ker se ti ona na ljudskem štetju prijavi za	A
škrebljajo ti prstki na njenih plečih? A prav	zato	ne trpi, da bi jo zmerjal in tepel on, ki ji	A
majčkena in se je zdaj prebudila zaradi joka in jo	zato	mama pestuje. »Kako se reče?« je rekla mama	A
mislila, da jih bo zelo razveselila. Pa tudi	zato,	ker zanjo ne bo prišel Miklavž in ne bo dobila	A
In v zadregi se je nasmehnil. »	Zato	da ne.« »Vrzi, slon!« je kričal razred.	A
mu je priletel kamen v glavo in mu zbil fes.	Zato	mu teče kri in on takó grdo gleda in se ves	A
ki se ga pa drži ostrina ponočne sape in je	zato	polno svetlih in hladnih steklenih isker.Morje	A
se bo vsak hip vzdignil še glasnejši hrup.	Zato	se ona ni zavedla, da je stopil učitelj v razred	A
Takó loči blago kuhinjo od spalnice.	Zato	sta okni v kuhinji, a v nji ni nič manj temačno	A
Res da mu je bila kakor mamica, toda ali naj	zato	joče, tepec! O, na tihem pa mu je prav, da je	A
neuklonljiva trma. »Čevlje ima raztrgane,« je	zato	čez čas spravljivo rekla. »Kakšne čevlje spet	A
izginjajo ljudje. In ker starega učitelja ni več,	zato	niti k Sonji ne gre več popoldan, da bi se vadil	A
zvonikom, ki kakor strelovod srka svetlobo nase.	Zato	je bilo v cerkvici mrakotno in v mraku je bil	A
in se spogledale; pozabile so, da je prišel	zato,	da jih uči.On pa je zavzet, roke ima na tipkah	A
A on je ni slišal.	Zato	se je sklonila, položila čelo na njegovo vzglavje	A
mehak sen, izpoved trudnega človeškega srca.	Zato	je bila ta pesem njegova pesem, zato mu jo zdaj	A
človeškega srca. Zato je bila ta pesem njegova pesem,	zato	mu jo zdaj pojejo: konjički, ki vzdigujejo prah	A
je ne bo več preizkušal ob ostrinah čeri.	Zato	se ljudje spuščajo po vseh stezah in po vseh	A
kmečkemu dekletu se vsa tista revščina upira in	zato	zmerja gospodinjo v tujem jeziku. Saj, in	A
hrum množice njegov zadirčen stavek. To je	zato,	ker so zasedli Abesinijo.Ob takšnem divjanju	A
takó zbrani za tistim oknom, ki ima rešetko,	zato	da ne štrbunknejo na ulico.A zjutraj so nagi	A
železne mreže, ker je njihov mladi oče na ulici.	Zato	tudi vtikajo glavice skozi rešetko kakor ptički	A
kosilo tja, kamor včeraj!« Avto je bil šel mimo,	zato	niso slišali.Zdaj so razumeli, ker je spet tišina	A
svoje samotarske potrebe lomi in tare skale.	Zato,	da pripravi nove struge hudournikom?Morda pa	A
svojo lego, da razvežejo svoje počivanje. Morda	zato,	da preizkusijo od časa do časa svojo silo in	A
aluminij, vlili smo iz aluminija krila letalom prav	zato,	da smo zmeraj manj sami!« Srečko se je vzdignil	A
lahko postavlja, čeprav je ne bo rešil nikoli.	Zato	ker sta dva, ki jo morata hkrati rešiti.Človek	A
A zgodilo se je na Ukvanski planini.	Zato,	ker se je Rezi zarekla in ga nagovarjala po	A
se smejejo, ker vedo za pomen besede, in še	zato,	ker je otrok v zadregi.»Srečko govori kakor	A
rekla, in še bolj je vihrava harmonika v nji,	zato	da bi ga kaznovala, ker ni njihov. In vendar	A
sta se srečala na poti, ki ju druži in loči.	Zato	ker je bila prej neugnana iz želje, da ne bi	A
planin v očeh, v glavi, ki jo zvrača nazaj,	zato	da bi njen smeh prišel svoboden iz njenega grla	A
vendar prvi s pridihom nenavadne pozornosti.	Zato	ker prvič ujet v sapo z morja in v sapo z Ukvanske	A
Praznik? Morda	zato,	ker se je v Neaplju rodila Maria Pia?Ker ob	A
šlo, si je mislil, zdaj lahko tudi molčiva!	Zato,	ker je že drugo leto vpisan na padovanski univerzi	A
trenil, ker bi bil sleherni gib zgrešen. Pa tudi	zato,	ker je moral sprejeti udarec v vsi svoji jasnosti	A
Potem je zamahnil z roko. »In jaz sem	zato	krivec zdaj!Jaz se vozim zdaj s svojim sodnikom	A
spojil s temo hodnika. Ali se je bil umaknil	zato,	da bi bil odslej prepad med njima?Ne, ne, obadva	A
obadva sta bila vsak s svojo ostrino v prsih; on	zato,	ker ni še na točki, na kateri je Srečko že;	A
ker ni še na točki, na kateri je Srečko že;	zato	ker bi lahko bil, a in; bi moral biti, pa ni	A
bi lahko bil, a in; bi moral biti, pa ni. In	zato,	ker je Rezikino draženje že postalo draženje	A
postalo draženje, ki si ga sam goji. Srečko pa	zato,	ker vidi njega, Milka, takega, kakršnega sam	A
kakor da ga je pustil samega v kupeju prav	zato,	da bi ga preplavljala kakor noč prostrana slutnja	A
petnajstimi leti? . /\ .. stran 228 . \/	Zato	se je samo zravnal na sedežu in čakal, da se	A
/\ .. stran 229 . \/ njega, živ, poln krvi.	Zato	ker se poti, vrže planinski klobuk na mizo in	A
srajce in ga poslali stražit mejo na Alpah,	zato	da bo jedel trikrat na dan. Ne, ne, stisnil	A
da stvari ne potrebujejo tvoje drobne misli,	zato	da bi začenjale biti, ampak da so, tudi če ti	A
da mu je ne bo več, gre rajši proč. Tudi	zato,	ker ji je rekel direktor ‚ščaveta’.In zdaj je	A
je rekla gospodinja Rezi, naj si odreže kite,	zato	da ne bo taka »ščaveta«, a Rezi bo rajši spet	A
legel. Njegova postelja ima zglavje ob zidu,	zato	da ima smer ulice pod oknom. Ali je to otroška	A
Navsezgodaj je splezal stric s senika. Morda	zato,	ker je bilo prepovedano imeti orožje?Tudi so	A
Vedež seveda laja in laja.	Zato,	ker imajo črne srajce, laja, je rekel stric	A
zobčastih žokcih, mogočnega oreha za hlevom.	Zato	ker je Milko za teto. Zato ker je Milko za strica	A
Zato ker je Milko za teto.	Zato	ker je Milko za strica. A obenem (tudi to! tudi	A
tukaj Milko?« Da, zadrževati vzmet v sebi,	zato	da podaljša stričevo šegavost in tetino jezo	A
njegovega strica, ki ima hišico prav ob vodi.	Zato	ker je bil tak mlinski mojster njihov oče, mamin	A
samo nekaj in opazujejo njegovega nona. Morda	zato,	ker ima takó slovesne brke?Korjera pa se ves	A
Povej lepo,« pravi nono, ki je sredi sedeža,	zato	da ima stara korjera pravo ravnotežje. »Milko	A
stopil v to njuno spalnico, ki je nima rad prav	zato,	ker je že vsa določen smisel, ker je v nji vse	A
ne bi pretrgal maminega molka; morda pa tudi	zato,	ker žge tudi njega ogenj kakor mamo in Mimico	A
In naprej je mirno ležal. Zdaj je bil miren	zato,	da jo bo s tem prepričal, da se ni nič zgodilo	A
črnimi srajcami. Pa tudi ji je rekel: nič nič,	zato	ker noče njene materinske nežnosti, drhtenja	A
njenem glasu. . /\ .. stran 263 . \/ Tudi	zato	ne, ker je prav strah pred policijo, pred miličniki	A
stopam proti vhodu z zavestjo avtomatične in	zato	neplodne vezanosti na popotni načrt, namesto	A
in se zdrznejo kakor čoln ob nenadnem valu.	Zato	je na meni morebiti zares nekaj mene iz davnih	A
me moti, da so moje sandale takó lahke in je	zato	moj korak dosti bolj prožen, kakor bi bil, ko	A
razklan in nemiren, vsekakor pa osiromašen.	Zato	sem mu hvaležen, da grem sam po neslišnem svetu	A
vrh navpičnega stolpa lezli célo večnost tudi	zato,	ker so bila naša stopála kljub paličastim nogam	A
Zavedel sem se, da je zdaj čas moj zarotnik,	zato	sem se ustavil in opazujem visoko travo onkraj	A
No, vsakdo je bil videl takšne povrnjence;	zato	je bila karantena začasni varovalni pas pred	A
naše skozi vso zgodovino upira asimilaciji.	Zato	je naravno, da je bil Jean razigran, čeprav	A
preden bi zavoljo nje zgubili ravnotežje.	Zato	me sredi zgoščene mase, ki je bila zaprta zavoljo	A
kljub novi prostosti zmeraj še povezan z njo.	Zato	se tudi pogovor z Gabrielejem ni oddaljeval	A
trmo o dozdevnih prednostih in razločkih. Prav	zato	pa se mi je zdelo neumestno, da mi po toliko	A
zraven vhoda. V tej tukaj je bil zapor in	zato	je tišina, ki oblega odprta vrata, sorodna tišini	A
zavedel, kdaj so se mu izmučene veke zaprle,	zato	so razkačeni možje iskali po lesenih pogradih	A
ga že odpeljali v eno izmed teh celic in se	zato	v zbrani tišini ne bo več oglašal tek esesovskih	A
dimnik in na vonj v zraku, prežet je bil z njim,	zato	je gledal gostje iz živega sveta kot iz varnega	A
spojilo z njim. Skupina z vodnikom prihaja sèm,	zato	se odpravim na drugo stran.Sonce je ves čas	A
ker so s capami slekli s sebe poslednjo moč,	zato	so počepnili na cule; tisti pa, ki stojijo in	A
zobeh. A tudi zanje mora veljati hišni red,	zato	tisti, ki so že končali z umivanjem, zdaj drgnejo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani