Iščeš zakone o vzročnosti med idejo in snovjo, pa se ne zavedaš Milka v sebi? Ne čutiš, da stvari ne potrebujejo tvoje drobne misli, zato da bi začenjale biti, ampak da so, tudi če ti ne prineseš svoje ideje vanje; da Rezi je, da tvoji strici, tvoje tete so, ti bliže, Rezi bolj daleč, a so, so vsa leta - ti pa se ne domisliš, da mora jo tudi pravilno biti v tebi, ti biti pravilno sredi njih, z njimi! Sprehajaš se po pomolu in vrtaš v svedraste globine neskončnosti, dokler ti ne začnó drhteti bobenčki v ušesih, a ne vidiš, ne začneš videvati dvojnosti svojega mesta, dvojnosti Emilia in Milka v tem mestu?