Tedaj je bil on še zmeraj nerodno zleknjen na sedežu; nerodno, ne brezbrižno; a zdaj je pazil, da bi se ne premikal, da ne bi trenil, ker bi bil sleherni gib zgrešen. Pa tudi zato, ker je moral sprejeti udarec v vsi svoji jasnosti. Kakor udarec v obraz, kakor pljusk na produ, ko si zadremal in ti je spanec zavezal roke.